Letno se v EU odvrže skoraj 50 odstotkov užitne hrane

En.občina

Hrana se v EU odvrže na vseh stopnjah vzdolž prehranjevalne verige – od proizvajalcev do predelovalcev, trgovcev, gostincev in potrošnikov. Evropski poslanci zato pozivajo h koordinirani strategiji, ki bo združevala ukrepe na nacionalni in evropski ravni za izboljšanje učinkovitosti verige preskrbe s hrano po sektorjih. Kot opozarjajo, je rešitev za zmanjšanje količine odvržene hrane treba najti takoj, sicer se lahko do leta 2020 količina odvržene hrane, po podatkih študije, ki jo je pripravila Evropska komisija, poveča za 40 odstotkov.

PODATKI EVROPSKE KOMISIJE O ŽIVILSKIH ODPADKIH
Trenutna količina odpadkov v EU 27: 89 milijonov ton na leto (179 kg na prebivalca)
Napoved za leto 2020 (v primer neukrepanja): 126 milijonov ton živilskih odpadkov (40 odstopno povečanje)
Delež odgovornosti za živilske odpadke (po sektorjih):

• gospodinjstva: 42 % (od tega jih je 60 % mogoče preprečiti)

• proizvajalci: 39 %

• trgovci: 5 %

• gostinski sektor: 14 %

Resolucija, ki so jo sprejeli evropski parlamentarci, navaja, da je za drastično zmanjšanje količine odvržene hrane do leta 2025 na nacionalni in evropski ravni potrebno pripraviti nove kampanje za osveščanje javnosti o tem, kako zmanjšati količino zavržene hrane. Države članice bi morale uvajati predmete o prehrani na vseh ravneh izobraževanja, kjer bi razložili, kako je treba hrano shranjevati, kuhati in odvreči ter med seboj izmenjavati dobre prakse. Za promoviranje bolj trajnostne rabe hrane, poslanci pozivajo, naj se leto 2014 razglasi za Evropsko leto boja proti nastajanju živilskih odpadkov.

Da bi preprečili prodajo hrane s skoraj pretečenim rokom uporabe, kar lahko poveča možnost za večjo količino prehranskih odpadkov, resolucija predlaga uvedbo etikete z dvojnim rokom – eden bi prikazoval, do kdaj se izdelek lahko prodaja, drugi, do kdaj je uporaben. Po mnenju poslancev bi morala embalaža biti oblikovana tako, da bi omogočala boljše shranjevanje hrane, potrošnikom pa omogočala nakup zgolj tolikšnih količin, kot jih dejansko potrebujejo. Hrana, ki je tik pred iztekom roka uporabe oz. je poškodovana, bi se morala prodajati s popustom, tako da bi lahko postala dostopna tudi skupinam državljanov z manjšo kupno močjo.

Prav tako bi bilo treba posodobiti pravila, ki urejajo javne razpise za službe za pripravo in dostavo hrane ter gostinske storitve, in sicer tako, da bi se dalo prednost tistim podjetjem, ki zagotavljajo brezplačno razdeljevanje nerazdeljenih (neprodanih) izdelkov med skupine prebivalcev z majhno kupno močjo. Resolucija tudi poziva k posodobitvi sistema spodbud na ravni EU za razdeljevanje prehrambnih proizvodov najbolj ogroženim osebam in programom za dobavo mleka in mlečnih izdelkov ter sadja šolam, ki bi moral stremeti k zmanjšanju živilskih odpadkov.