datum: 13. februar 2018 avtor: Jasna Kofol

Za dokončno obnovo dimnika Stare mestne elektrarne bo potrebna pomoč alpinistov

Podjetje Elektro Ljubljana kot lastnik vzdržuje celoten objekt Stare mestne elektrarne, ki je danes velike vrednosti tako za elektrodistribucijsko omrežje kot umetniško ustvarjanje v Ljubljani. Ker dimnik elektrarne ne ustreza novim predpisom in ni potresno varen so se lotili obnovitvenih del. Prvi del sanacije so končali lansko jesen, drugega načrtujejo letos spomladi.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

Elektro dimnik Borut Peterlin (2)Na novoletni dan pred 120 leti so v Ljubljani prižgali prvo električno svetilko. Danes si življenja brez elektrike ne znamo predstavljati, takrat pa je minilo kar nekaj časa, preden je električna svetloba poleg ljubljanskih ulic in javnih stavb osvetila tudi meščanske domove. Ljubljančani so se te novosti menda bali, poleg tega pa je bila cena priključka, elektrike in naprav precej visoka.

Kjer se združita električna in umetniška energija


Leta 1898 zgrajena mestna elektrarna je sprva obratovala le ponoči. Takrat ni bila nobena posebnost, danes pa je eden redkih objektov, ki še ohranjajo spomin na pomembno dediščino industrijske arhitekture v Sloveniji, in je kljub starosti še kako živ: je prostor umetnikov, vsako leto pa gosti mednarodni festival Mladi levi, na katerega organizator Zavod Bunker, ki je bil lani sicer ponovno izbran za programskega upravitelja mestne elektrarne, pripelje aktualne odrske ustvarjalce s celega sveta. V objektu ima svoje poslovne prostore tudi Elektro Ljubljana. »Uporaba objekta Stare mestne elektrarne (tu se nahaja naš distribucijski center vodenja) predstavlja edinstven primer, kako pod isto streho izvajati poslovno dejavnost in namenjati prostor umetniškim vsebinam,« pravijo v podjetju in dodajajo, da je v tujini že dolgo zaznati trend spreminjanja atraktivnih industrijskih objektov v kulturna središča, po katerem se lahko zdaj zgleduje tudi Slovenija, zahvaljujoč sodelovanju med Elektrom Ljubljana, Zavodom Bunker, Ministrstvom za kulturo in Mestno občino Ljubljana.

Tako ali drugače je Stara mestna elektrarna objekt, napolnjen z energijo. Od tu se namreč z elektriko napaja tretjina Ljubljane oziroma se upravlja s skoraj tretjino elektrodistribucijskega omrežja v Sloveniji, pravijo v podjetju Elektro Ljubljana in spomnijo, da čeprav je v začetku obratovanja elektrarna veljala za eno najmodernejših tistega časa, so bile kasneje potrebne številne spremembe in adaptacije: ob stoti obletnici obratovanja so izvedli statično sanacijo objekta in obnovili fasade, med leti 1999 in 2000 sanacijo strehe, leto kasneje pa tistega dela objekta, kjer ima Elektro Ljubljana danes poslovne prostore. Gledališka dvorana je bila kot prizorišče kulturnih dogodkov obnovljena leta 2004, v t. i. Muzejsko ulico oziroma prehod ob objektu pa je podjetje ob 110. obletnici elektrifikacije Ljubljane postavilo dva obnovljena stroja, povezana z delovanjem elektrarne. Preddverje stavbe je ohranjeno kot muzejski del, kjer je poleg turbin in nekaterih merilnih naprav viden tudi dimnik.

Ob močnejšem potresu bi se porušil

Elektro dimnik foto miha fras 018
Štirideset metrov visok dimnik je bil ob izgradnji najvišji na Kranjskem, kot pomemben del objekta, ki je pod spomeniškim varstvom, pa je bil tudi dvakrat preverjen za potresno odpornost: prvič leta 1988, ko so ga na notranji strani vertikalno ojačali, na zunanjo pa vgradili jeklene obroče, naslednjič pa leta 2016. Vmes so se spremenili varnostni predpisi in zadnja analiza stanja izvedena s pomočjo Inštituta IRMA in alpinistov je pokazala, da dimnik novim predpisom ne ustreza več in da ojačitve v notranjosti ne bi zdržale največje pričakovane potresne obremenitve. Tako so se začela obnovitvena dela, v katera se je vključil tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Notranji del dimnika sanirali, za zunanjega potrebujejo alpinistično znanje


Podjetje Elektro Ljubljana je sanacijo razdelilo na dva dela. Lani jeseni je podjetje Map Trade iz Slovenske Bistrice ojačalo notranjo stran dimnika, zunanjo stran načrtujejo letos spomladi. Investicija prvega dela je znašala 48.000 eur, v Elektro Ljubljana pa ocenjujejo, da celotna sanacija dimnika ne bo presegla 140.000 eur, je pa odvisno od trenutnih cen na trgu. Dodajajo še, da bodo drugi del sanacije zaradi del na višini lahko izvedli le za to usposobljeni delavci, zato so k sodelovanju povabili izvajalce, ki imajo ustrezne kadre za alpinistična dela in izkušnje pri izvajanju ojačitev in sanacij visokih objektov.

Glavni namen obnove je, kot pravijo v podjetju Elektro Ljubljana, da bo dimnik zdržal morebiten močnejši potres, hkrati pa si želijo, da bi se lahko tako z dimnikom kot celotnim objektom Ljubljana še naprej ponašala obiskovalcem, uporabnikom in celotni slovenski energetski panogi.