datum: 9. marec 2018 avtor: Jasna Kofol

Trend prepovedi dizelskih vozil se širi: mu bo sledila tudi Slovenija?

Zvezno upravno sodišče v nemškem Leipzigu je konec februarja odločilo, da lahko mesta, v katerih koncentracija dušikovega oksida v zraku presega dopustno vrednost, prepovejo vožnjo dizelskih vozil v urbanih območjih. Lahko prepovedi kmalu pričakujemo tudi v Sloveniji? Če bi omejitve prometa izboljšale razmere v slovenskih mestih, bi jih na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) podprli. Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pa napovedujejo zaostritev okoljskih meril na način, da bodo odražala tehnološki napredek.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

Na alarmantno stanje onesnaženosti zraka zaradi škodljivih dizelskih izpustov opozarja predvsem nemška okoljevarstvena organizacija Deutsche Umwelthilfe (DUH), ki lahko izzove omejitve ali prepovedi uporabe dizelskih vozil v nekaterih nemških mestih, končno besedo pa ima Zvezno upravno sodišče v Leipzigu. Čeprav so nemška mesta sprejela že številne ukrepe in omejila raven škodljivih izpustov, naravovarstveniki še naprej opozarjajo na prekomerne vrednosti dušikovih oksidov (NOx) in trdih delcev v ozračju. Z vidika onesnaženosti zraka naj bi bilo stanje kritično predvsem v Münchnu, Kölnu, Berlinu, Dortmundu, Düsseldorfu, Essnu, Frankfurtu, Hamburgu, Mainzu, Mannheimu in Nürnbergu. Prepoved v Nemčiji bi lahko vključevala tiste (starejše) dizelske avtomobile, ki nimajo vsaj normativov Euro 6, kar predstavlja od 10 do 15 milijonov vozil na nemških cestah. Pod vprašajem pa so tudi bencinski motorji z normativom pod Euro 3. Kam bodo vsa ta vozila šla, če v Nemčiji zanje ne bo več prostora? 

car refill transportation transport

Spremembe bodo postopne 

Nemška mesta lahko sama prepovejo vožnjo dizelskih vozil v urbanih središčih, a morajo to narediti v skladu z načelom proporcionalnosti, torej postopoma, saj bi drastične spremembe brez alternativnih rešitev pomenile prometni kaos in kolaps javnega potniškega prometa, ki je že tako precej obremenjen. Ob tem se ponuja vprašanje, ali bodo prepovedana nemška dizelska vozila prišla tudi na slovenski trg. MOP v svojem komentarju na odločitev sodišča v Leipzigu spomni, da je bil že pred leti pri nas sprejet ukrep, ki je zmanjšal uvoz rabljenih dizelskih vozil z visokimi izpusti onesnaževal na slovenski trg, in sicer okoljsko merilo pri odmeri davka na motorna vozila (DMV). Ta je odvisen od izpustov CO2, drobnih delcev PM2,5 in dušikovih oksidov NOx. Če bi slovenska mesta na podlagi analiz in podatkov ocenila, da lahko z omejitvami prometa izboljšajo razmere v mestih, bi jih pri tem, kot pravijo na MzI, podprli. Na MOP pa dodajajo, da bodo predlagali zaostritev okoljskih meril na način, da bodo odražala tehnološki napredek.

Na Renaultu Slovenija se zanašajo na to, da do sprememb v Nemčiji ne bo prišlo čez noč, temveč po konkretnejše izdelanih strategijah, ki bodo ob sočasnem zmanjšanju prometa vključevale tudi rešitve za nemoten prevoz prebivalcev mest in turistov. Četudi bo do sprememb prišlo postopom pa aktualno dogajanje v Nemčiji že vpliva na trg rabljenih vozil z dizelskim motorjem in na avtomobilske trgovce v Nemčiji ter spodbuja druga evropska mesta, da sledijo trendu. 

V Sloveniji se bomo zgledovali po dobrih praksah 

Prepoved prometa za vozila s starejšim dizelskim motorjem želijo do leta 2024 sprejeti tudi v Rimu, o njej pa razmišljajo še v Atenah, Madridu in Parizu. V Rimu tovrstni ukrepi niso novost, v preteklosti so ‒ sicer neuspešno ‒ promet skušali omejiti že s sistemom lihih in parnih števil na registrskih tablicah (v več italijanskih mestih so tako ob četrtkih po cestah vozili samo avtomobili z lihimi številkami) ter omejitvami prometa ob dnevih, ko je bila onesnaženost zraka večja. Katere ukrepe za zmanjšanje prometa bodo nemška in druga evropska mesta dejansko sprejela, bo pokazal čas, po dobrih praksah iz Evrope pa se bodo lahko nato zgledovale tudi slovenske občine, menijo na Renaultu. Da bo delež dizelskih motorjev upadel, pa gre pričakovati šele po letu 2020, menijo na Hidrii, saj naj bi jih takrat postopoma izrinjali elektromobilnost oziroma cenovno dostopnejša hibridna in električna vozila. Po letu 2025 pa bodo, kot pravijo na Hidrii, zelo pomembni visoko učinkoviti in čisti dizli, še zlasti v aplikacijah avtobusov in kamionov. 

Dizelski motorji nepogrešljivi

Avtomobilski proizvajalci večinoma podpirajo dizelske motorje z vidika porabe, učinkovitosti in nižanja ravni izpustov CO2. Med prednostmi dizelske tehnologije v Hidrii prepoznavajo predvsem občutno manjšo porabo goriva v primerjavi z bencinskimi motorji in posledično nižje izpuste toplogrednih plinov ter dodajajo, da sta nadaljnji razvoj in optimizacija te tehnologije nepogrešljiva za dosego podnebnih ciljev EU do leta 2020. Verjamejo, da bo (v primeru Nemčije) »na koncu prevladalo racionalno spoznanje, da je sodobna in okolju prijazna dizelska tehnologija izjemno pomemben del in element uravnoteženega racionalnega postopnega prehoda v prihodnjo hibridno in elektromobilnost, ki se je že začela. Še posebej glede na že razpoložljive tehnologije za doseganje tudi ciljnih vrednosti dušikovih oksidov ter trdih prašnih delcev.« Menijo tudi, da bo nakup in uporaba dizelskih motorjev še naprej ekonomsko upravičena v vozilih, ki na leto prevozijo določeno minimalno število kilometrov. 

Povečanje prometa in izpustov: problem ali izziv? 

Vse večji promet ne obremenjuje le zraka temveč tudi prostor: nabito polna parkirišča, prometni zastoji, hrup. Veliki igralci v avtomobilski industriji pa lahko probleme, ki izhajajo iz povečanja prometa v urbanih središčih, spreobrnejo v priložnosti za razvoj novih rešitev. Tako menijo na Renaultu, kjer so v torek na avtomobilskem salonu v Ženevi predstavili svoje rešitve za zmanjševanje izpustov, hrupa in števila vozil v mestih: z robotiziranim vozilom EZ-GO spodbujajo deljeno mobilnost, ki jo poganja elektromotor in posledično nima izpustov ter prispeva k razbremenitvi prometa in prostora v urbanih središčih. Izboljšave pa delajo tudi na svojih bencinskih motorjih: nov bencinski 1,3-litrski motor Energy TCe za modela Renault Captur in Scenic ima manjšo porabo goriva in posledično manjše izpuste CO2, model Renault Talisman, ki je bil doslej na voljo z dizelskimi motorji, pa naj bi bil od septembra 2018 naprej dobavljiv tudi z novim bencinskim motorjem TCe 225, še sporočajo. Porabo in izpuste škodljivih plinov iz dizelskih motorjev skušajo zmanjšati v Hidrii, kjer stalno izboljšujejo svoje sisteme za hladen zagon dizelskih motorjev. Na trend zelene in čiste mobilnosti pa so, kot pravijo, pripravljeni tudi s sodelovanjem v drugih razvojnih projektih, ki bodo na evropskih cestah uvedeni po letu 2020.