datum: 7. maj 2018 avtor: Andreja Šalamun

Kako se znebiti plesni

Plesen v stavbi je, podobno kot povišana telesna temperatura pri človeku, le viden znak nekih napak, ki jih ima stavba, na spletnem portalu NEP Slovenija opozarja energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Odprava plesni brez odprave vzrokov je sicer težavna, a vseeno mogoča. Kako se tega lotiti?





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

jub plesen obnovljivi viri energijePlesni so večcelične glive, ki so razširjene povsod okrog nas, in sicer v notranjem in zunanjem okolju. V notranjem okolju rastejo pri različnih temperaturah in ravneh relativne vlažnosti. Najnižja relativna vlažnost, pri kateri začnejo rasti kolonije plesni, je 75 %, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

In zakaj so škodljive? Plesni izdelujejo alergene, ki povzročajo bolezni dihal. Izpostavljenost plesnim v notranjem (bivalnem in delavnem) okolju najpogosteje povzroča bolezni zgornjih dihalnih poti (npr. alergijsko vnetje očesne veznice, krvavitev iz nosu, alergijsko vnetje nosne sluznice in sinusov, kašelj, simptomi podobni gripi ali prehladu), alergijski atopijski dermatitis, astmo ali poslabšanje astme in prebavne težave. Druge manj pogoste oblike bolezni so alergijska bronhopulmonalna aspergiloza, alergijski glivni sinuzitis in preobčutljivostni pnevmonitis, navajajo na NIJZ in dodajajo, da se pri ljudeh, ki se zadržujejo v plesnivem notranjem okolju, večkrat pojavljajo bakterijske in virusne okužbe dihalnih poti.

Zaradi vseh zgoraj opisanih vzrokov se je torej smiselno plesni čim prej znebiti oziroma sploh preprečiti njeno pojavljanje.

Ker plesni za svoje razraščanje potrebujejo visoko vlažnost, je smiselno z različnimi ukrepi vzdrževati relativno zračno vlago med 40 in 60 %, idealna je 50 %, na portalu NEP svetuje energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. »V vsakem primeru je priporočljivo oziroma pravzaprav nujno spremljati delež vlage v zraku s pomočjo higrometra.«

Če je ta previsoka, jo je treba znižati, kar lahko naredimo s povsem brezplačnimi ukrepi, z manjšimi ali večjimi naložbami.


Viri vodne pare v stanovanju

Povprečna štiričlanska družina »pridela« v 24 urah 10 do 15 litrov tekočine. Kako?
  • V mirovanju oddamo vsako uro z dihanjem in znojenjem povprečno 50 g tekočine, če spimo 8 ur so to 4 dcl.
  • Med zmernim delom oddamo na uro povprečno 100 g tekočine, med napornim pa okrog 200 g.
  • Med kopanjem ene osebe v kopalni kadi gre v zrak 1100 g tekočine, med tuširanjem pa 1700 g (1,7 litra).
  • Kuhanje proizvede 400 – 900 g tekočine na uro.
  • Odprt akvarij odda okrog 180 g tekočine na uro, kar pomeni več kot 4 litre v 24 urah.
  • Ena lončnica odda 15 – 25 g tekočine na uro.
  • En pralni stroj (4,5 kg) sušečega se perila odda 50 - 200 g tekočine na uro.
  • Pomivalni stroj nam zrak navlaži za 200 g na cikel pomivanja, pralni stroj pa za 200 - 350 g na cikel pranja.
Vir: Portal NEP

Odmaknite pohištvo, naučite se pravilno zračiti


Brezplačni organizacijski ukrepi so na primer učinkovito prezračevanje, odstranjevanje vzrokov nastanka vlage in odmik pohištva od zunanjih sten, piše Žnidaršič, ki te ukrepe sicer priporoča za vsa stanovanja, ne glede na težave s plesnijo.

Učinkovito prezračevanje pomeni, da prezračimo celotno etažo na prepih tri- do štirikrat dnevno za tri do štiri minute. Uspešen ukrep je tudi odstranjevanje vzrokov nastanka notranje (kondenzirane na toplotnih mostovih oboda stavbe) ali zunanje (zamakanje, hidroizolacija) vlage. »To je sicer enostavno pri notranji, težje pa pri zunanji vlagi. Pri notranji odstranimo vir (rože, akvarij, sušenje perila ...) v celoti, pri ostalih ga skušamo zmanjšati. Tako po tuširanju odpremo okno kopalnice za dve do štiri minute in takoj spravimo ven vso »pridelano« vlago. Pri kuhanju vključimo kuhinjsko napo ali odpremo bližnje okno,« pove Žnidaršič.

Doda, da je odmik pohištva od zunanjih sten za najmanj pet centimetrov nujen povsod tam, kjer se zadaj nabira plesen. Poleg tega moramo pohištvo tudi dvigniti za najmanj pet centimetrov. »S tem omogočimo vertikalno strujanje zraka med tlakom in steno ter pohištvom. Ta zrak nam namreč odvaja vlago iz mrtvih kotov.«

Poskusite z razvlaževalci zraka


Če brezplačni ukrepi ne prinesejo želenega rezultata, so potrebne vsaj manjše naložbe. »Sem uvrščamo ogrevanje bivalnih prostorov na višjo temperaturo, pogostejše prezračevanje ali uporabo razvlaževalcev zraka,« našteje Žnidaršič. Doda, da je spremljanje deleža relativne vlage v zraku z natančnim higrometrom nujno in da lahko meritve cenejših higrometrov (10 do 15 evrov) odstopajo tudi do 20 %.

Ogrevanje bivalnih prostorov na višjo temperaturo nam niža odstotek relativne vlage v zraku. Če torej stanovanje namesto na običajnih 22 stopinj Celzija ogrejemo na 26 stopinj, znižamo delež relativne vlage za 10 %, kar je običajno tudi dovolj. »Ta ukrep moramo vedno kombinirati z rednim prezračevanjem na vsako uro in spremljanjem stanja na higrometru,« opozarja Žnidaršič.

Ko vzroka zračne vlage ni mogoče odstraniti, je smiselno uporabiti tudi razvlaževalec zraka. »Granularni so primerni za manjše prostore in tam, kjer vlaga ni bistveno višja od normalne. Delujejo na principu higroskopičnosti, to je sposobnosti materiala, da vpija vlago. Granule zamenjamo ali osušimo izven stavbe. Pri problemih s plesnijo so mnogo bolj uporabni električni, skozi katere teče vlažen zrak, ki na kondenzacijski enoti oddaja vlago. Ta gre v zbiralnik, iz katerega jo odlijemo. Njihova cena je med 200 in 400 evri, odvisna pa je od zmogljivosti. Cenejši imajo zmogljivost okrog 10 litrov na 24 ur, močnejši okrog 20 litrov,« pojasni energetski svetovalec.

Odpravite vzroke Plesen stanovanje wikimedia


A najboljša in edina priporočljiva rešitev, ki sicer zahteva večjo naložbo, je odprava vzrokov za nastanek plesni, kar pomeni dober ovoj stavbe (tla, zunanje stene, strop) brez toplotnih mostov, pa tudi namestitev centralnega prezračevalnega sistema z rekuperatorjem.

»Čeprav je naložba visoka, je strošek smiseln, saj nam zagotovi kakovost bivanja, od plesni pa se poslovimo za vse večne čase,« je prepričan Žnidaršič. Pove, da stane centralni prezračevalni sistem z rekuperacijo (vračanjem odpadne toplote zraka nazaj) okrog 7.000 evrov, izdelava kakovostne termoizolacije fasade (ne pozabimo še na strop in tla) debeline 20 cm pa stane na ključ okrog 50 evrov na kvadratni meter. Opozarja, da je treba oba ukrepa dobro načrtovati, vgraditi in vzdrževati, zato »šušmarstvo« ali »sam svoj mojster« ne pride v poštev.

Žnidaršič je prepričan, da je vgradnja centralnega prisilnega prezračevanja z rekuperatorjem nujna v pasivni ali nizkoenergijski hiši, vse pogosteje pa se zanj odločajo tudi lastniki običajnih hiš. »Dobro načrtovan, izveden in vzdrževan sistem nam zagotavlja vedno enako kvaliteto in vlažnost zraka, brez vonjav, prahu, predvsem pa brez prepiha in šumenja. Zavedati se moramo, da lahko sistem primerjamo z našimi pljuči, ki jih uporabljamo celo življenje. Tako tudi rekuperatorja nikoli ne ugasnemo,« pove svetovalec.

Previdno pri odstranjevanju plesni


»Šele po trajnem znižanju relativne zračne vlage na 40 do 60 % se lotimo obnove zidnih opleskov, saj smo s temi ukrepi za vedno odstranili vzroke plesni,« svetuje Žnidaršič. Uporabimo enega od namenskih preparatov, pri vseh pa je potrebna previdnost, saj gre običajno za agresivne kemikalije. Po končanem delu obvezno dobro prezračite prostore.

»Ne glede na energetske težave pred, med ali po gradnji, je pogovor s svetovalcem daleč najboljša poteza,« je prepričan Bojan Žnidaršič, ki meni, da je ta nujen pred sprejemom vsake pomembne odločitve pri gradnji. Veliko odgovorov, rešitev in nasvetov ter tudi primere dobrih in slabih praks najdete tudi na portalu NEP Slovenija.