datum: 10. avgust 2018 avtor: Andreja Šalamun

Še veliko dela, da bomo dosegli okoljske cilje

Nedavno izdano poročilo o doseganju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030 za leto 2018 z naslovom 'Globalna odgovornost', Slovenijo med 156 državami, v katerih merijo indeks doseganja ciljev, uvršča na 8. mesto. Kljub temu pa ugotavlja, da potrebuje država za doseganje ciljev trajnostnega razvoja globlje spremembe na številnih področjih, tudi pri rabi energije.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

Kot so pojasnili v Službi vlade Republike Slovenije za evropski razvoj in kohezijsko politiko, poročilo, ki ga tretje leto zapored pripravljata združenje SDSN – Sustainable Development Solutions Network pod okriljem OZN ter fundacija Bertelsmann Stiftung, ponazarja vsakoletno stanje držav članic OZN pri doseganju 17 ciljev trajnostnega razvoja (SDG) s pomočjo SDG indeksa. Letos je prvič za vsak cilj vključen tudi pregled trendov pri posameznem cilju glede na prejšnja leta, Slovenija pa pri skoraj vseh ciljih izkazuje trend izboljševanja.

Pri doseganju globalnih ciljev sicer naši državi najbolje kaže pri odpravi ekstremnih oblik revščine, zagotavljanju kakovostnega izobraževanja in dostopnosti do virov energije, medtem ko je najmanj uspešna pri doseganju ciljev na področjih infrastrukture in industrije, zagotavljanju trajnostnih načinov proizvodnje in porabe, pri ukrepih za boj proti posledicam podnebnih sprememb ter pri uporabi in ohranjanju morja in morskih virov za trajnostni razvoj.

Počasi in vztrajno v pravo smer


»Pozitivni trendi kažejo, da se kot država počasi, a vztrajno premikamo v pravo smer,« pravi Alenka Smerkolj, ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo, ki jo veseli, da se Slovenija uvršča med najboljše države sveta. »Kljub temu pa nas vse skupaj čaka še ogromno dela, če želimo doseči zastavljene cilje do leta 2030. Predvsem bo treba okrepiti sodelovanje tako med resorji kot tudi med različnimi sektorji ter pripravljati politike in ukrepe bolj povezano, kar smo zapisali tudi v sprejeto Strategijo razvoja Slovenije 2030,« opozarja ministrica.

Poročilo navaja, da zahteva doseganje ciljev trajnostnega razvoja globlje spremembe v izobraževanju, zdravstvu, rabi energije, prostorskem načrtovanju in uporabi informacijske tehnologije, kar med drugim zahteva tudi dobre vodstvene zmogljivosti vlad ter boljše sodelovanje zasebnega sektorja in civilne družbe ter njuno vpetost v pripravo javnih politik.

Med večjimi izzivi do leta 2030 bodo po mnenju avtorjev poročila uspešna implementacija podnebnih ukrepov, izboljšanje vodnih ekosistemov ter življenja na kopnem, kjer bo potrebno pospešiti in okrepiti prizadevanja držav, predvsem pri ohranjanju biodiverzitete. Napredek pri trajnostnih oblikah proizvodnje in potrošnje je prepočasen, najslabše rezultate pa dosegajo države z najvišjimi prihodki, ki obenem povzročajo negativne učinke drugim državam pri njihovem doseganju ciljev.

Poročilo opozarja, da bodo za uspešno implementacijo ciljev v prihodnjih dvanajstih letih nujne bolj kakovostne javne politike, inovacije, učenje ter deljenje dobrih praks znotraj in med državami.

Na prvih treh mestih lestvice analiziranih držav sta Švedska, Danska in Finska, medtem ko je Hrvaška na 21. mestu, Bolgarija na 34., Srbija na 40., Romunija na 44., Makedonija na 61., Albanija na 62. ter Črna Gora na 69. mestu.

Poročilo je v angleškem jeziku dostopno TUKAJ.