datum: 29. marec 2017 avtor: Andreja Šalamun

Samo tri evropske države na dobri poti k uresničitvi podnebnega sporazuma

Podnebna razvrstitvena lestvica, ki sta jo pripravili organizacija Carbon Market Watch in mreža Transport & Environment daje vpogled v stališča posameznih držav članic glede Uredbe o delitvi naporov, ki zajema 60 % vseh emisij v EU. Predlog uredbe je trenutno v obravnavi in je glavno orodje EU za spopadanje s podnebnimi spremembami.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

obnovljivi viri energijePredlog uredbe, najdete ga TUKAJ, določa zavezujoče nacionalne cilje za zmanjšanje emisij med letom 2021 in 2030, in sicer v sektorjih, ki niso vključeni v tako imenovano ETS shemo oziroma evropsko shemo trgovanja z emisijami (promet, stavbe, kmetijstvo in odpadki).

Podnebna razvrstitvena lestvica na podlagi indeksa razvršča države na tiste, ki se zavzemajo za okrepitev uredbe, in tiste, ki jo želijo oslabiti. Ugotavlja, da so zgolj tri evropske države, in sicer Švedska, Nemčija in Francija, na pravi poti k uresničitvi podnebnega sporazuma in da želijo uredbo okrepiti. Na drugi strani pa želijo zlasti Poljska, Italija, Španija in Češka predlog uredbe oslabiti s tako imenovanimi fleksibilnostmi (flexibilities), ki lahko močno ogrozijo zaveze, ki si jih je EU zadala s Pariškim dogovorom.

Kot pojasnjujejo v Fokus društvu, fleksibilnosti vključujejo začetno točko štetja emisij (ta bi morala biti realno stanje emisij leta 2020, a je trenutno postavljena na povprečje med letoma 2016 in 2018), prenašanje presežkov prihrankov emisij iz ETS sektorja v sektorje, ki niso vključeni v trgovanje, ter prenašanje prihrankov emisij iz sektorja rabe tal, sprememb rabe tal in gozdarstva (Land use, land use change and forestry – LULUCF) v sektorje, ki niso vključeni v trgovanje.

Slovenija na 16. mestu


Slovenija se je na lestvici uvrstila na 16. mesto, saj je v Bruslju močno zagovarjala prehod prihrankov emisij z naslova upravljanja z gozdovi v sektorje, ki niso vključeni v trgovanje, ti prehodi pa sicer v trenutnem predlogu Evropske komisije niso predvideni.

Slovenska vlada skuša v Bruslju oslabiti zastavljene cilje predloga uredbe, Odbor za zadeve EU državnega zbora pa je sprejel eno najambicioznejših stališč v Evropi, pravi Katjuša Šavc iz društva Fokus. »A stališče je bilo sprejeto in ne glede na to, kaj si vlada misli o njem, ga ne more ignorirati. Vsekakor pa si ne more privoščiti na evropski ravni še naprej zagovarjati fleksibilnosti, ki bodo še bolj razvodenele predlog Uredbe o delitvi naporov,« meni Katjuša Šavc.

Prepričana je, da bi dobro zastavljena Uredba o delitvi naporov »prisilila odločevalce tako na nacionalni kot na evropski ravni, da sprejemajo bolj trajnostne politike«, ki se bodo odrazile v realnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz sektorja prometa, stavb, kmetijstva in ravnanja z odpadki. »Šibka uredba žal ne bo ustvarjala istega pritiska in resnejši ukrepi za zmanjšanje emisij bodo prestavljeni za nadaljnjih 10 let,« pravi Katjuša Šavc.

Dodaja, da države članice trenutno usklajujejo skupno stališče o omenjeni uredbi. Ko bodo dosegle dogovor, pa se bodo začeli pogovori z Evropskim parlamentom. Končni zakon naj bi bil sprejet do konca letošnjega leta.

Podrobnosti in lestvico najdete TUKAJ.