datum: 11. september 2017 avtor: Andreja Šalamun

Na slovenskem trgu vse bolj kakovostni lesni peleti

Letošnji test lesnih peletov, ki ga je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) izvedla po dveh letih, je postregel s takšnimi rezultati, kot so jih vajeni na najbolj razvitih trgih, so povedali na ZPS. Potem, ko so rezultati pred dvema letoma pokazali, da se je kakovost preizkušenih peletov v povprečju poslabšala, so letos med 25-imi vzorci sicer našli štiri, ki niso ustrezali označeni kakovosti, a noben vzorec ni bil neustrezen.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

Peleti PixabayProizvodnja lesnih peletov v Sloveniji je lani znašala skoraj 120.000 ton, raba pa je ocenjena na več kot 170.000 ton, kažejo podatki Gozdarskega inštituta Slovenije. A čeprav se proizvodnja povečuje, Slovenija še vedno ostaja velika neto uvoznica lesnih peletov. Največ, kar 41 %, jih uvozimo iz Romunije, nekaj manj iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Avstrije.

Kot so pojasnili na ZPS, so v prvi analizi kakovosti peletov na našem trgu, ki so jo izvedli leta 2013, ugotovili zaskrbljujoče stanje. »Kar 30 % vzorcev ni ustrezalo nobenemu kakovostnemu razredu, le 10 % vzorcev pa je bilo uvrščenih v prvi kakovostni razred,« je na novinarski konferenci ob predstavitvi rezultatov povedala dr. Nike Krajnc iz Gozdarskega inštituta Slovenije. »Po štirih letih ugotavljamo, da se je stanje bistveno izboljšalo, saj letos med našimi vzorci ni bilo neustreznih, kar 60 % vzorcev pa se uvršča v najvišji kakovostni razred,« je dodala.

Ni šlo povsem gladko


»Razveseljivo je, da je bil pri 16 vzorcih na vreči označen kakovostni razred z enim od certifikatov proizvajalca (najbolj pogosto EnPlus, a tudi DIN in S4Q), kljub vsemu pa ni šlo povsem gladko,« je razkril Boštjan Okorn iz ZPS. »Odkrili smo namreč štiri vzorce, ki so na testu dosegli slabši rezultat, kot bi ga morali glede na certifikat. Razlike so resda sorazmerno majhne, a pri testu smo upoštevali stroga merila, ki jih postavlja standard, zato smo vse omenjene vzorce kaznovali z odvzemom točk in so se zato uvrstili na spodnji rob ocene `pomanjkljivo´. Kljub temu lahko podamo pozitivno splošno oceno,« je dejal. Dodal je, da so lahko letos prvič res zadovoljni, »saj se v laboratoriju ni znašla niti ena vreča z zares slabo vsebino. Zdaj lahko zgolj upamo, da to pomeni dokončno ureditev trga, kar bomo seveda preverili na prihodnjih testih,« je obljubil Okorn.

Potrošnike pri peletih pritegne predvsem cena, a razlika v ceni med zelo dobrimi in pomanjkljivimi je minimalna ali pa je sploh ni. Za pelete z oceno zelo dobro (95 %) odštejete 3,71 evra za vrečo, celo več ali le malenkost manj, npr. 3,63 evra za vrečo pa za lesne pelete z oceno pomanjkljivo (20 %). »Potrošnikom zato svetujemo, da pri nakupu upoštevajo rezultate testa, ki so prosto dostopni, saj bodo lahko izbrali kakovostne pelete po dostopni ceni,« pravijo na ZPS.

Peleti eden od glavnih virov ogrevanja


»Lesna biomasa in peleti so eden od glavnih obnovljivih virov energije za ogrevanje,« je poudaril mag. Hinko Šolinc, direktor Eko sklada. Izpostavil je, da Eko sklad že več let nudi ugodne kredite in subvencije za nakup kurilnih naprav na lesno biomaso, ki dosegajo visoke standarde na področju izkoristkov toplotne moči in kakovosti izgorevanja. »Zavedamo pa se, da so lahko optimalni prihranki energije in zmanjšanje onesnaževanja zraka doseženi le ob uporabi kuriva ustrezne kakovosti, za kar sta ključna pravilno označevanje lesnih peletov in dobra informiranost potrošnikov. Zato smo se odločili, da v letošnjem letu podpremo neodvisni test lesnih peletov in komunikacijske aktivnosti ZPS in Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave (MIPOR) na tem področju,« je dejal Šolinc.

V prihodnosti bi lahko imeli pomembnejšo vlogo


Kot so poudarili na novinarski konferenci, bi lahko lesni peleti v prihodnosti tudi v Sloveniji dobili pomembnejšo vlogo – vsaj takšno, kot jo imajo v Avstriji in Skandinaviji. A za kakovosten preboj niso dovolj zgolj kakovostni peleti, pač pa tudi kakovostne peči ter ustrezno nastavljen sistem gorenja in odvoda plinov, so opozorili na ZPS. Dodali so, da je treba izbrati kurilno napravo, ki ima vsa potrdila oziroma certifikate o primernosti in skladnosti. »Kakršne koli predelave obstoječih oljnih ali drugih peči tako, da dodamo gorilnik za pelete, se z vidika emisij ne obnesejo – predelana peč namreč ni narejena za pelete ali samodejno odmerjanje. Za dobro zgorevanje mora biti kurilna naprava vgrajena v skladu s proizvajalčevimi navodili oziroma s predpisi. Nadvse pomembno je tudi, da je kurilna naprava usklajena z dimovodno napravo, ki je tipičen gradbeni proizvod in mora imeti izjavo o lastnostih,« so še poudarili.