datum: 11. januar 2018 avtor: Andreja Šalamun

Na Maršu za Muro okoli 400 udeležencev nasprotovalo hidroelektrarnam

Udeleženci Marša za Muro, ki ga je minulo soboto organiziral Muzej norosti Trate, so med drugim pozvali vlado, naj ne podpira za naravo pogubnih projektov, konkretno hidroelektrarn, temveč trajnostni razvoj regije ter do ljudi in okolja prijazne rešitve.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

Mura shod2Dogodka so se udeležili predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij, domačini, župani, pa tudi evropski poslanec dr. Igor Šoltes, medtem ko je kmetijski minister Dejan Židan poslal pismo podpore.

»Državljani imamo pravico vedeti, o čem se oblast dogovarja z investitorji, oblast pa nas je dolžna ne le poslušati, ampak tudi slišati,« je poudarila dr. Sonja Bezjak, vodja Muzeja norosti Trate. Slednji deluje v javnem interesu ohranjanja kulturne dediščine in je stranka v postopku celovite presoje vplivov na okolje za hidroelektrarno Hrastje-Mota, z maršem in protestnim shodom pa so želeli opozoriti na več kot 33 let trajajočo bitko za ohranitev reke Mure. Kot pravijo organizatorji, so shod organizirali, ker so ugotovili, »da je lokalno okolje zelo slabo obveščeno ali pa celo nič o nameri države, da tako radikalno poseže v njihov življenjski prostor in ga za vedno nepopravljivo spremeni«. Odločevalce pozivajo, naj reke in okolja s hidroelektrarnami ne uničijo.

Da je treba reko Muro ohraniti kot edinstveno reko, se strinja tudi evropski poslanec dr. Igor Šoltes. »Mura mora ostati reka prihodnosti za generacije, ki prihajajo, kar pa se ne bo zgodilo s predvideno gradnjo hidroelektrarn. Te bodo korenito posegle v naravo, biotsko pestrost, spremenile kulturno krajino, ogrozile turizem. Prepričan sem, da priložnosti za razvoj niso v izčrpavanju narave, ampak v njenem ohranjanju. Pristop, ki temelji na sozvočju človeka, narave, kulture in turizma je tisti, ki lahko okrog Mure ustvari številne priložnosti, tudi nova delovna mesta,« je povedal.

Mura shod1»Menim, da se ekonomske koristi hidroelektrarn na Muri lahko nadomestijo s še večjimi koristmi trajnostnega turizma, ki bi dobil dodaten zagon z implementacijo biosfernega rezervata,« pa je v pismu podpore udeležencem dogodka sporočil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan.

Medtem pa je koordinator kampanje Rešimo Muro! Stojan Habjanič prepričan, da je ob podnebnih spremembah vse razkošje naravnih ekosistemov, živečih ob tekoči reki Muri, rešitev za tu živeče prebivalstvo, gradnja hidroelektrarn pa bi, tako Habjanič, to ogrozila.

»Zahtevamo, da se vsi postopki za umeščanje HE na reko Muro ustavijo in da se reko Muro po več kot 30 letih razglasi za izključitveno območje, reko pa prepusti razvoju lokalnega prebivalstva,« je poudarila Andreja Slameršek, strokovnjakinja za vsebinske in pravne zadeve v kampanji Rešimo Muro!. »Nasprotujemo tudi sprožitvi postopkov prevlade drugega javnega interesa nad javnim interesom ohranjanja narave (habitatna direktiva) in okolja (vodna direktiva), ki sta ju v tem primeru napovedala investitor in ministrstvi za infrastrukturo,« je opozorila Slamerškova in dejala, da je projekt izgranje HE na reki Muri nesprejemljiv.

Prireditve sta se udeležila tudi direktor direktorata za energijo ministrstva za infrastrukturo mag. Jože Dimnik in Gordana Beltram z okoljskega ministrstva. Prvi je opozoril na problem poglabljanja Mure, ki ga je treba rešiti, druga pa je spomnila, da pri Unescu čaka vloga za razglasitev biosfernega območja Mura, ki so ga Srbija, Madžarska in Hrvaška že razglasile, Slovenija in Avstrija pa še ne.