datum: 14. maj 2018 avtor: Jasna Kofol

Krožno gospodarstvo za Slovenijo ni le izbira, temveč nuja

S koncem prejšnjega tedna je Slovenija med svoje nacionalne strateške prioritetne cilje uradno umestila tudi krožno gospodarstvo: na tretji konferenci Circular Change v Mariboru je bil namreč prvič javno predstavljen Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije, ki ga je ministrstvo za okolje in prostor RS (MOP) naročilo pred slabim letom dni: dokument je bil v pripravi od oktobra 2017 do aprila 2018, naslavlja pa štiri prednostna področja za prehod Slovenije v krožni ekonomski model ter navaja konkretna priporočila vladi, kako ta prehod, ki je nujen za ohranjanje blaginje in zdravja ljudi, tudi udejaniti.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

Članicam EU prehod iz linearnega v krožni ekonomski model narekuje Sveženj o krožnem gospodarstvu, ki ga je Evropska komisija sprejela decembra 2015. Po ocenah na ravni EU naj bi bilo do leta 2030 s tem prehodom možno zagotoviti 600 milijard evrov prihrankov, do leta 2035 pa več kot 170.000 novih delovnih mest. Kot navaja MOP v Operativnem programu za prehod v zeleno gospodarstvo, pa sta prehod in krožni modeli proizvodnje in rabe v Sloveniji ne le možnost temveč nuja za ohranjanje blaginje in zdravja ljudi ter prakticiranja trajnostnega razvoja: »Če ne bomo dovolj smotrno ravnali z naravnimi viri, ki nudijo eko-sistemske storitve večini procesov v gospodarstvu, bodo proizvodni procesi postajali vse dražji ali pa celo ogroženi, sprožila se bodo vprašanja, kot so preskrba z vodo, energijo in cene ter posledično tudi zdravstvena in socialna vprašanja. Tudi gospodarstvo bo s tem postajalo vse manj konkurenčno.«

Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije, ki je del aktivnosti Partnerstva za zeleno gospodarstvo Slovenije pod vodstvom kabineta predsednika vlade RS, je bil javno predstavljen v petek na tretji konferenci Circular Change v Mariboru. Konzorcij avtorjev dokumenta, med katerimi so tudi dr. Janez Potočnik in predstavniki Instituta Jožef Stefan, je sicer vodila platforma Circular Change.

Priložnosti in primerov dobrih praks je več kot dovolj

Krozni trikotnikDokument naslavlja štiri prednostna področja prehoda Slovenije v krožno gospodarstvo: prehrambni sistem, gozdne verige vrednosti, predelovalne dejavnosti in mobilnost.

Prvo vključuje vse stopnje pridelave, predelave, transporta, prodaje, potrošnje hrane ter zbiranja in obdelave odpadnih organskih snovi, povezuje pa se tudi s trajnostnim turizmom. Kar 60 % zemljišč je namreč degradiranih oziroma se jih ne upravlja trajnostno, kot taka pa predstavljajo potencial za nove pristope pri upravljanju zemljišč ter povezovanje krožne in bio-ekonomije, pridelavi hrane, vključevanju digitalizacije.

Kot primeri dobre prakse na tem področju so v Kažipotu izpostavljene rešitve podjetij Lušt, Panvita, Robin Food, Fonda in Eurosad. Med usmeritvami za prihodnost pa izpostavlja urbane vrtove, samooskrbo, ponudbo po ničelni razdalji (ang. “zero mile”) v restavracijah in na javnih dogodkih, koncept "nič odpadkov" (ang. "zero waste") ter ekološko in sonaravno kmetijstvo.

Področje gozdne verige vrednosti predvideva celostno upravljanje gozdov, saj je Slovenija ena najbolj gozdnatih držav na svetu, les pa eden najbolj “krožnih” materialov, ki nudi številne priložnosti za inoviranje. Temu v prid Kažipot navaja številne primere dobrih praks, med njimi Območno pridelovalni lesni Center Kočevski les in Lesno predelovalni center Šentrupert, podjetja Lumar, Riko, Tanin in Mizarstvo Kos ter projekt Cel.Krog.

Kar se tiče predelovalne industrije, je ta po navedbah avtorjev Kažipota eden glavnih in najbolj izvozno naravnanih sektorjev v Sloveniji, obenem pa je močno odvisen od uvoza in je eden glavnih porabnikov materialov, vode in energije ter proizvajalcev odpadnih snovi. S krožnim oblikovanjem (eko dizajnom), novimi materiali, energetsko učinkovitostjo, vzdrževanjem, popravljanjem, obnavljanjem in recikliranjem je možno krožne modele poslovanja pri predelovalnih dejavnostih dobro implementirati. Skupina SIJ svojo proizvodnjo že v celoti temelji na načelih krožnega gospodarstva, med primeri dobrih praks pa so v Kažipotu izpostavljena še podjetja Aquafil, Revoz, Talum, Iskraemeco in Benedetti Fashion.

Eden ključnih izzivov pri prehodu Slovenije v krožno gospodartvo, ki ga že naslavljajo podjetja Avant2go, GoOpti, prevozi.org, Ecubes Arcola in projekt EDISON, pa je mobilnost. Predvsem zaradi razpršene poselitve in tranzita v Sloveniji je to področje, kjer bo izkoriščanje priložnosti ključno: eko mobilnost, elektrifikacija prometa, souporaba električnih vozil in alternativna goriva, povezovanje mest in podeželja, deljenje prevozov (ang. car sharing) in spodbujanje kolesarjenja so avtorji Kažipota prepoznali kot močan inovacijski potencial.

»Vlada prehoda ne more izvesti sama«

Osrednji element Kažipota je t. i. »krožni trikotnik«, ki poudarja pomen sistemskega prehoda iz linearnega v krožni ekonomski model, v okviru katerega velja močna soodvisnost med tremi elementi – krožnim gospodarstvom (modeli poslovanja), krožno spremembo (vladne politike) in krožno kulturo (državljani). Avtorji dokumenta poudarjajo, da vlada prehoda ne more izvesti sama in da je prehod proces, ki zahteva spremembe v celotni družbi: tako v proizvodnji in potrošnji kot v smislu ponovnega premisleka o vrednotah in spremembah vedenja, nujna pa so tudi vlaganja v razvoj znanj in spodbujanje inovacij. Vladi v dokumentu ponujajo tudi konkretna priporočila za učinkovito udejanjanje krožnega prehoda. Med njimi so tako aktivnejša davčna politika v smeri spodbujanja prehoda v krožno poslovanje, uskladitev politik subvencij, okrepljena strateško-razvojna inovacijska partnerstva, zelena javna naročila in zelena delovna mesta, eko dizajn, vlaganje v raziskave in razvoj, digitalizacija in uporaba tehnologij veriženja blokov (ang. blockchain), trajnostni oziroma eko turizem ter javno-zasebna partnerstva.