datum: 9. oktober 2018 avtor: Andreja Šalamun

IPCC svari: Časa za ukrepanje ni več veliko

Včeraj objavljeno posebno poročilo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven, ki so ga pripravili delegati Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC), dokazuje, da bo omejitev segrevanja pod 1,5 °C bistveno zmanjšala škode zaradi podnebnih sprememb za najrevnejše in najbolj ranljive države, pa tudi za vse Evropejce. Opozarja na drastične posledice, če cilja ne bomo dosegli, in navaja, da so za njegovo dosego nujne hitre in daljnosežne spremembe v vseh sektorjih gospodarstva. Spremeniti se mora odnos politike do podnebnih sprememb, energije, industrije, tehnologije zgradb, transporta, upravljanja mest in ravnanja s prstjo. Kot kaže poročilo, je treba svetovne emisije CO2 do leta 2030 zmanjšati za 45 % glede na leto 2010, najkasneje do sredine stoletja pa jih moramo spraviti na neto ničelno stopnjo, kar pomeni, da bi bilo treba preostale emisije odstraniti iz zraka.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

Avtorji poročila, ki obsega 400 strani in sloni na 6000 znanstvenih študijah o podnebju, so prepričani, da je cilj 1,5 stopinje Celzija tehnološko in gospodarsko dosegljiv, a da je glavna težava pomanjkanje politične volje. Ocenjujejo, da bo imel svet dve tretjini možnosti za dosego omenjenega cilja le, če do konca stoletja v ozračje ne spustimo več kot 420 milijard ton ogljikovega dioksida (CO2). Po sedanjem trendu izpustov bo ta vsota dosežena že v desetletju.

emisije co2, globalno segrevanja pixabayKot kaže poročilo, bo treba delež električne energije iz obnovljivih virov, kot so sonce, voda in veter, do leta 2050 povečati s sedanjih 20 na 70 %, delež energije iz premoga pa mora pasti s sedanjih 40 % na okoli 5 %. Prav tako bi se morala hitro zmanjševati poraba nafte in zemeljskega plina. »Po scenariju, ki se ne zanaša na tehnologije za odstranjevanje CO2, bi morali do leta 2030 porabo nafte zmanjšati za 37 % do leta 2030 v primerjavi z letom 2010,« pravijo v okoljski nevladni organizaciji Greenpeace.

Da bi to lahko uresničili, poročilo ocenjuje, da bomo morali za naložbe v svetovnem energetskem sektorju vsako leto (od leta 2016 do 2035) nameniti okoli 2,5 % svetovnega BDP. Poročilo ugotavlja, da velik napredek na področju sončne in vetrne energije, pa tudi na področju skladiščenja električne energije, nakazuje, da se je aktivnejši prehod na obnovljive vire že začel.

Vse več ekstremnih vremenskih pojavov


Posledice segretja sveta od predindustrijske ravni za eno stopinjo Celzija so vidne, pravijo avtorji poročila in dodajajo, da so to vse bolj pogosti ekstremni vremenski pojavi, višanje gladine morij in izginjanje ledu na Arktiki. Kot ugotavlja poročilo, je svet trenutno na poti segrevanja, in sicer za dve do tri stopinje Celzija, če ne bomo odločno in trajno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov. Kot je bilo zapisano v pariškem podnebnem sporazumu iz leta 2015, se ozračje ne bi smelo segreti na več kot dve stopinji od predindustrijske ravni. A če bi nam to uspelo še znižati – na 1,5 stopinje Celzija, kot je zdajšnji cilj –, se bo na primer gladina morij dvignila za deset centimetrov manj, kot bi se dvignila ob segretju za dve stopinji Celzija, občutno se bo zmanjšala tudi nevarnost, da bi Arktika čez poletja ostala brez ledu, koralni grebeni pa se bodo sicer zmanjšali za od 70 do 90 %, ne bodo pa povsem izginili, navaja poročilo.


Greenpeace: Prekiniti je treba s škodljivimi politikami preteklih let


»Gledamo resnici v oči in lahko nas skrbi. A skrb nas mora pognati v hitre in nujne spremembe, saj bodo najpomembnejša prav naslednja leta. Vemo, kaj je treba narediti, na voljo pa imamo vso znanje in tehnologije,« je dejala Katja Huš, predstavnica Greenpeace CEE v Sloveniji. »Medtem ko so pretekle slovenske vlade bodisi leporečile bodisi postavljale termoelektrarne in subvencionirale uničevanje podnebja, mora vlada Marjana Šarca prekiniti s škodljivimi politikami preteklih let. Prav tako ne potrebujemo sladkih besed, temveč konkretne in premišljene spremembe, ki bodo v dobro vseh nas: z našim denarjem se ne sme več hraniti umazane energije, v naslednjih letih moramo zmanjšati število avtov na cestah in olajšati uporabo vlakov, stavbe, v katerih bivamo in delamo, moramo narediti manj potratne, ljudem omogočiti, da skupaj postavljajo sončne elektrarne in vetrnice, vlada pa se mora skupaj z delavci začeti pripravljati na predčasno zapiranje TEŠ. Na nič manj ne smemo pristati. Imamo čas za reševanje podnebne krize, a nimamo več časa za izgovore,« je odločna Katja Huš.

Opozarja, da so podnebju škodljive subvencije v zadnjih desetih letih v Sloveniji narasle, in sicer »z 80 milijonov evrov leta 2008 na 123 milijonov evrov leta 2016, fosilna goriva pa so leta 2016 dobila še dodatnih 32 milijonov evrov iz podporne sheme za obnovljive vire energije (OVE) in soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE)«.

Focus: Slovenska vlada naj se takoj odzove


Barbara Kvac, vodja programa Podnebje pri Focusu, društvu za sonaraven razvoj, je prepričana, da mora slovenska vlada »besede o potrebnem naslavljanju podnebnih sprememb spremeniti v dejanja. Potreben je takojšnji odziv, namesto postopnih ukrepov so nujne radikalne spremembe. Od vlade pričakujemo ukrepanje v vseh sektorjih, v prvi vrsti pa več vlaganja v energetske prihranke, opustitev rabe fosilnih goriv, začenši s premogom, in prehod na 100 % obnovljive vire. Odpraviti je treba vse subvencije za fosilna goriva ter pospešiti zmanjšanje emisij v prometu in kmetijstvu,« je jasna Barbara Kvac.

»Tehnologije za omejitev segrevanja ozračja so že na voljo. Neumno bi bilo čakati z njihovo široko uporabo, saj bi s tem drveli v zanesljivo predvidljivo katastrofo. Za ohranitev varnega podnebja za ljudi, skupnosti in ekosisteme je odlašanje preveč tvegano. Najboljši izpusti so in vedno bodo tisti, ki jih ne povzročimo,« pa je dejal Andrej Gnezda iz Umanotere.

Celoten članek lahko preberete na našem poslovnem portalu Energetika.NET, in sicer tukaj.