datum: 29. september 2017 avtor: Andreja Šalamun

Dravske elektrarne Maribor znova o energetski izrabi Mure

»V preteklih dneh smo v medijih zasledili več člankov, v katerih nasprotniki izgradnje hidroelektrarn (HE) na reki Muri javnostim navajajo pol-resnične oziroma zavajajoče podatke, zato menimo, da je potrebno predstaviti tudi drugo plat zgodbe,« je družba Dravske elektrarne Maribor (DEM) zapisala v sporočilu za javnost.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

Mura at Hrastje Mota Slo © G  Safarek compKot so pojasnili, so v okviru postopka priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za HE Hrastje Mota konec minulega leta ministrstvu za okolje in prostor (MOP) oddali izdelano Študijo variant (ŠV) in Okoljsko poročilo (OP). »Izdelavo omenjenih dokumentov je DEM na osnovi podeljene koncesije za energetsko izrabo reke Mure ter na podlagi sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta iz leta 2011 in v skladu z zakonodajo naložilo ministrstvo za okolje in prostor,« pravijo na DEM.

Znova poudarjajo, da so strokovne podlage, ki so bile osnova za pripravo ŠV in OP ter presoje sprejemljivosti vplivov HE na varovana območja pokazale, da je objekt HE Hrastje Mota v prvem koraku z omilitvenimi ukrepi nesprejemljiv, v nadaljevanju postopka okoljske sprejemljivosti pa postane z izvedbo nadomestnih habitatov in izravnalnih ukrepov sprejemljiv.

Sledijo usmeritvam EU


»Izvedljivost izravnalnih ukrepov se potrdi v postopku, ki se imenuje prevlada javne koristi proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) nad koristjo doseganja dobrega stanja voda (vodna direktiva 4.7) in javno koristjo ohranjanja narave (habitatna direktiva 6.4). Omenjeni postopki so za vse takšne primere v Evropski Uniji v veljavi od leta 2014,« pravijo v DEM in dodajajo, da bo umestitev HE v prostor izvedena, »če se na ustreznem nivoju potrdi potreba po hidroelektrarni in s tem nadaljuje postopek njene sprejemljivosti v Naturi 2000. Vplivi izgradnje – omilitveni in izravnalni ukrepi – se v postopku prevlade javnega interesa obravnavajo na podlagi povezave med sprejetimi zavezami Slovenije glede OVE in sprejetimi zavezami o varovanja narave v Evropski uniji,« pojasnjujejo.

Kot pravijo v DEM, je cilj umestitve HE Hrastje Mota v okolje in prostor po omenjenem postopku »pokazati in dokazati, da Slovenija spoštuje usmeritve Evropske unije, tako na področju zavez glede zagotavljanja obnovljivih virov energije kot tudi na področju varstva narave v tistem obsegu, ki je še sprejemljiv za varovano okolje območja reke Mure«.

Že od leta 2010 DEM predlaga do dve novi HE na reki Muri (in ne osem, kot je navedeno v koncesiji), ki bosta lahko izvedeni le ob upoštevanju trajnostne povezanosti energetike z naravo in družbenim okoljem reke Mure, s čimer so, zagotavljajo, nasprotnike izgradnje večkrat seznanili. »Velja tudi omeniti, da so Avstrijci lani izdali dve gradbeni dovoljenji za HE na reki Muri in letos z gradnjo ene tudi že začeli; ob tem, da imajo na Muri že 34 hidroelektrarn,« pravijo v DEM.

Pomurje že doživlja ekološko katastrofo


Dodajajo, da Pomurje danes, na osnovi napačnih preteklih potez, že doživlja »ekološko katastrofo, ki je v celoti ne moremo več popraviti. Lahko pa s primernimi zajezitvami reke bodočim rodovom vsaj poskusimo zagotoviti pitno vodo in kmetijsko proizvodnjo. Dejstvo je, da se mora naravne vire že po izhodiščni paradigmi v Evropi izrabljati trajnostno. Trajnostni način izrabe pa ne pomeni hitrega zaslužka, ampak vzdržen in dolgoročen razvoj. Tega na reki Muri v preteklosti ni bilo in današnje stanje na področju varstvenih režimov se zato težko popravi.« ocenjujejo v DEM. Prepričani so, da je hidroelektrarna, kot je na primer Hrastje Mota, »še vedno edini in najbolj trajnosten način izrabe vodnega potenciala. Vsi ostali predlogi ne obravnavajo celovitega pridobivanja in posledične porabe električne energije. Eno mlinsko kolo namreč ne more dati niti toliko energije, kot je porabi povprečna kmetija,« pravijo v DEM.

V DEM so prepričani, da bi hidroelektrarne na Muri, če bi jih zgradili, Pomurju prinesle dodaten zagon v višini najmanj 2 % BDP in izboljšale razmere za življenje in delo lokalnega prebivalstva. To bi, tako DEM, od sinergijskih učinkov imelo koristi, »ki v vseh drugih zgodbah in razlagah, razen v energetski, niso opremljene s številkami, ampak le z besedami – nemalokrat zavajajočimi«.