datum: 29. november 2017 avtor: Jasna Kofol

Znanost in podjetništvo z roko v roki za uspešen boj proti podnebnim spremembam

Znanost in podjetništvo morata hoditi z roko v roki, če želimo, da bosta uspešna pri naslavljanju podnebnih sprememb, je bilo slišati na petkovem omizju o inovativnih skupnostih na ljubljanskem Kemijskem inštitutu (KI). V razpravi je bilo govora tudi o tem, da zgolj ideja ni dovolj, potrebna je realizacija in lansiranje na trg, za kar pa je podporno okolje v Sloveniji vse širše. Skupine inovatorjev, podjetja in posameznike s prelomnimi idejami za boj proti podnebnim spremembam, ki potrebujejo zagon, iščejo tudi v pospeševalniku Climate-KIC (Climate-KIC Accelerator). Priložnost jim obetajo že v začetku novega leta.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

Climate-KIC je eden od programov, s katerimi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) podpira razvoj podjetniških talentov, spodbuja trajnostno ekonomsko rast in financira t. i. inovativne skupnosti (Knowledge and Innovation Communities – KIC), o katerih je v petek tekla beseda na KI. Gre pravzaprav za partnerstva med različnimi akterji, predvsem podjetji, raziskovalnimi centri in univerzami, ki se različnih družbenih izzivov lotevajo z razvojem inovativnih proizvodov in storitev. Trenutni največji izziv, ne le za Evropo, temveč cel svet, so podnebne spremembe, opominja Julia Panny iz EIT. Climate-KIC je tako usmerjen v njihovo zmanjševanje in prilagajanje nanje, program EIT InnoEnergy pa na primer povezuje različne partnerje, ki delujejo na področju trajnostne energije.

Dr. Marko Jaklič z ljubljanske Ekonomske fakultete verjame, da najprej potrebujemo dve trdni osnovi: dobro znanost in dobra podjetja, šele potem lahko gradimo strukturo, ki povezuje oboje. Prepričan je, da »znanost v Sloveniji glede na vire, ki jih ima, dela dobro, a lahko bi bilo veliko boljše, predvsem na področju zakonodaje.

Gregor Zupin, Microbium JasnaZa zagonska podjetja, ki so na začetku poslovne poti in razvijajo ideje, izdelke in storitve na področju nizkoogljičnih tehnologij, se kaže pospeševalnik Climate-KIC ‒ vodilni v Evropi na tem področju ‒ kot dobra odskočna deska. Predvsem za tiste, ki iščejo prve investitorje in odjemalce ali znanje, kako izdelke in storitve lansirati na trg. V dobrih treh letih delovanja v Sloveniji je bilo v program vključenih nekaj več kot 300 posameznikov, 29 zagonskih podjetij in preko 200 organizacij, še navajajo v KI.

Predstavniki štirih podjetij so na predstavitvi delili izkušnje s programom iz prve roke. Podjetje Kakis je na trgu poznano kot ponudnik do okolja prijaznih prenosnih zunanjih sanitarij, ki poleg tega, da so iz lesa in delujejo brez vode ali kemikalij, ves organski material predelajo v gnojilo ali biomaso za ogrevanje. V primerjavi z običajnimi različicami sanitarij imajo za kar 99,5 % manjše emisije CO2. Kljub uspehu pa je predstavnik podjetja David Kodarin poudaril, da imeti produkt še ne zagotavlja uspeha in da mladi podjetniki na stvar gledajo preveč enostavno. Številni potrebujejo pomoč, ki jo pospeševalnik v zagonskem ciklu ponuja v obliki delavnic, inštrukcij, intenzivnih usposabljanj in izobraževanj na temo podnebja in podobno.
Nataša Novak Tušar JK
Povezava med strokovnjaki z različnih področij je bila ključna tudi za podjetje Mysteria Colorum, ki izdeluje etikete za temperaturni nadzor različnih živil. Ideja v ozadju je predvsem zmanjšati količino zavržene hrane, pravi predstavnica podjetja dr. Marta Klajnšek Gunde, saj se dobršnega dela pridelane hrane sploh ne porabi ali pa se zaradi neustreznega pakiranja pokvari. Če upoštevamo, da kmetijstvo prispeva za polovico emisij, problematika zavržene hrane danes res ni zanemarljiva. Kar tretjina pridelave in emisij je zaman, pravi Klanjšek Gundejeva. S temperaturnim nadzorom je možno izboljšati kakovost hrane, prispevati k trajnosti in zmanjšati stroške za hrano.

Problem zavržene hrane je znan tudi podjetju Microbium, ki ga je na dogodku predstavil ustanovitelj Gregor Zupin. Razvili so produkt in storitev za hitro zaznavanje bakterij v mleku, ki se rade razvijejo na dolgih transportnih poteh in povzročijo velike količine zavrženega živila ter zaman opravljene poti, ogljični odtis in potrošeno gorivo.

Dr. Nataša Novak Tušar pa je predstavila podjetniško idejo raziskovalcev KI, Univerze v Novi Gorici in Cinkarne Celje, s katero kandidirajo za vstop v program Climate-KIC, in sicer vgradni fotokatalitski filter za čiščenje zraka, ki iz zraka notranjih prostorov odstranjuje strupene organske onesnaževalce (formaldehid, toulen, etilbenzen idr.) in bakterije. Poleg tega, da polutante odstranjuje, jih tudi razkraja. Naprava za delovanje potrebuje UV svetlobo, pravi Tušarjeva, izziv pa je uporaba za čiščenje vode, kjer se potrebuje sončno svetlobo.

Podjetniki, ki imajo podobne ideje oziroma že zasnovan poslovni model na področju trajnostnih proizvodnih sistemov, zemlje in vode, energetske učinkovitosti, pa tudi podnebnih financ, stavb, industrije, mest in urbane tranzicije ipd., se bodo v program pospeševalnika lahko prijavili predvidoma februarja 2018 pri KI. Takrat bodo namreč odprli nove roke za zagonska podjetja, ki imajo že motivirano ekipo in poslovno idejo za boj proti podnebnim spremembam.