datum: 1. september 2017 avtor: Jasna Kofol, Fojnica

Tudi gospodarstvo mora biti zainteresirano za zmanjševanje posledic podnebnih sprememb

V Fojnici v Bosni in Hercegovini (BiH) se je v petek, 25. avgusta, končala REIC-ova (Regional Education and Information Centre for Sustainable development in South-East Europe) poletna šola o trajnostni energiji in načrtovanju zmanjševanja emisij, ki že 13. leto gosti udeležence iz držav JV Evrope. Dinamično okolje za učenje in diskusijo je organizator ustvaril z udeleženci različnih profilov ter domačimi in mednarodnimi predavatelji s socialnim, pravnim, ekonomskim in tehničnim ozadjem.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

poletna šola REICK zmanjševanju posledic podnebnih sprememb moramo pristopiti multidisciplinarno, kar je v svojem predavanju utemeljil Azrudin Husika, predsednik REIC-a: »Govoriti o zmanjševanju posledic podnebnih sprememb je zelo kompleksno, saj ni v pristojnosti določene profesije. Deležniki so iz različnih profesij – odvetniki, znanstveniki, inženirji, ekonomisti delajo na različnih ravneh, z znanstvene in politične perspektive, da bi ustvarili svet in gospodarstvo, v katerem bo interes za zmanjševanje posledic podnebnih sprememb.« Izpostavil je tudi pomen kritičnega razmišljanja, razmišljanja na drugačen način kot v preteklosti, saj trenutne situacije ne moremo spremeniti na enak način, kot smo jo ustvarili.

Trenutno so vsi načrti za zmanjševanje posledic podnebnih sprememb narejeni do leta 2050, kar problematiko postavi v časovni okvir 100 let, če upoštevamo, da se je koncentracija CO2 v atmosferi začela večati v 50. letih prejšnjega stoletja, »v tem času pa so razvite države že zapravile in izpustile delež emisij CO2, ki bi moral pripadati državam v razvoju in se razvile na račun intenzivne rabe fosilnih goriv. Če bi jim države v razvoju sledile, bi bila to pot v globalno katastrofo,« je opozoril Husika. »Tako se zdi, da je glavni cilj globalnih dogovorov pomagati državam v razvoju ubrati drugačno pot razvoja, kot so jo imele razvite države v preteklosti,« je še dodal.

Po njegovem opažanju pesimisti dvomijo v zmanjšanje emisij CO2 do leta 2050 z argumentom, da to ni v interesu gospodarstva. Meni pa, da so na globalni ravni prizadevanja, ki jih vodi EU, za ustvarjanje poslovnega okolja, v katerem bi deležniki profitirali na račun omejevanja podnebnih sprememb: »Ključno je ustvariti poslovno okolje, ki bo omogočilo razvoj, ki bo konkurenčen in bo kljuboval podnebnim spremembam. Videti jih moramo kot prednosti, ne ovire, delati na obnovljivih virih energije (OVE) in učinkoviti rabi energije (URE) kot načinu kljubovanja podnebnim spremembam.« Strokovnjaki se strinjajo, da je EU na tej poti močna, saj želi biti vodilna v OVE in URE. »Cilj je nadomestiti netrajnostne vire energije s trajnostnimi, hkrati pa povečati učinkovitost virov na račun zmanjšanja energetskih potreb,« je še povedal Husika.


Celoten prispevek si preberite na naši spletni strani Energetika.NET, in sicer TUKAJ.