datum: 14. maj 2018 avtor: Alenka Žumbar

Tako poceni elektrike, kot jo imamo danes, ne bo več

Slovenija zgledno napreduje pri povečevanju deleža obnovljivih virov energije (OVE) v svoji proizvodnji. Prav tako ohranja zdravo energetsko mešanico in izkorišča naravne danosti. Ji pa vendarle še vedno manjka dolgo pričakovani nacionalni energetski koncept (NEK), ki bi postregel z jasnejšimi smernicami za energetsko prihodnost, v kateri bi bili karseda izkoriščeni vsi energetski potenciali, je bilo slišati na konferenci z naslovom 'Energetski prehod kot priložnost za slovensko gospodarstvo', ki je v organizaciji ministrstva za infrastrukturo (MzI), ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) nedavno potekala v Ljubljani.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek


»V Sloveniji se premalo zavedamo, kako dobro nam gre v primerjavi s preostalo Evropo, ko govorimo o doseganju deleža OVE v celotni proizvodnji energije,« je v osrednjem omizju z naslovom 'Nizkoogljična proizvodnja in sistemsko učinkovita raba energije' na konferenci o energetskem prehodu kot priložnosti za slovensko gospodarstvo spomnil prvi mož družbe ELES mag. Aleksander Mervar, ki meni tudi, da tako poceni elektrike, kot jo imamo danes, v prihodnosti ne bo več. (Aktualen intervju z Aleksandrom Mervarjem preberite na našem poslovnem portalu Energetika.NET, in sicer tukaj). 

IMG 2086V razpravi je Mervar menil tudi, da bi se morali v Sloveniji bolj zavedati tudi dejstva, da smo lahko brez bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) še za 45 % bolj energetsko odvisni od uvoza. Po njegovem prav tako ni enostavna odločitev glede gradnje drugega bloka krške nuklearke, bi pa morala – kot je še menil – Slovenija tudi čimprej dobiti energetski koncept, »ki sicer ne bo 'recept' za vse naše izzive, bo pa vendarle neka konkretnejša usmeritev«.

Prvi mož Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Matjaž Marovt pa je spomnil na uravnoteženo energetsko mešanico, ki jo imamo v Sloveniji. »Dejstvo pa je, da pa se vendarle ne smemo ustaviti, saj moramo do leta 2030 doseči cilj 47,4-odstotni delež OVE v končni rabi električne energije,« je opozoril in dodal, da moramo pri tem slediti naravnim danostim, kar je v Sloveniji voda oz. hidroenergija.

»Realnega potenciala imamo še za 2 TWh električne energije iz hidroenergije letno, na drugi strani pa imamo potencial tudi za 600 MW črpalnih hidroelektrarn (ČHE), pri čemer pa nam na tem mestu manjka ustrezen poslovni model za gradnjo novih ČHE. Ta poslovni model moramo povezati s potrebo po hranilnikih. Predvsem pa potrebujemo stabilno okolje za investitorje v velike energetske objekte, za kar je potreben tudi visok konsenz javnosti glede potreb po energetskih objektih,« je nanizal in dodal, da bi morali na hidroenergetske objekte gledati kot na multifunkcionalne objekte. Preberite tudi nedavni intervju z Matjažem Marovtom!


Celoten članek je na voljo tukaj.