datum: 30. januar 2018 avtor: Andreja Šalamun

Sistem naprednega merjenja mora omogočati storitve, ki bodo koristile vsem

»Sistem naprednega merjenja, ki se vzpostavlja, prek omrežnine financiramo vsi odjemalci. Zato je prav, da sistem omogoča storitve, ki bodo tudi koristile vsem, neposredno ali posredno,« je v intervjuju za portal iEnergija, katerega medijski partner je Montel Energetika.NET s svojo Energijo doma, dejala direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina. Objavljamo krajši povzetek intervjuja.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

»Trg prožnosti v Sloveniji se razvija. Odvisen je predvsem od prožnosti virov in ozaveščenosti tržnih udeležencev, vključno z najmanjšimi uporabniki,« pravi Duška Godina in doda, da sta deleža razpršene proizvodnje in obseg pametnih omrežij, ki sta med pomembnejšimi spodbujevalci razvoja trga prožnosti, pri nas še relativno majhna. »Zato večino programov na področju trga s prožnostjo izvajamo v okviru razvojno-raziskovalnih aktivnosti.«

Več o energetski tranziciji in energetski ekonomiki pa tudi o aktivnih odjemalcih skozi oči prve dame Agencije za energijo lahko v ponedeljek, 29. januarja, preberete tudi na našem poslovnem portalu Energetika.NET.

Prepričana je, da je v Sloveniji »na energetskem trgu kar nekaj visoko inovativnih in razvojno sposobnih akterjev, ki imajo lahko ključno vlogo pri razvoju trga prožnosti. Število reguliranih podjetij je relativno majhno. To omogoča sorazmerno preprosto vzpostavitev pogojev, potrebnih za zagotavljanje prožnosti sistema,« pravi Duška Godina. »Na primer merilne podatke in možnost vzpostavitve učinkovitega centraliziranega oziroma standardiziranega dostopa do njih. Ta bi izvajalcem storitev prožnosti moral omogočiti preprosto in ekonomsko ugodno pridobivanje podatkov, ki jih potrebujejo za svoje delo,« pravi.

Ocenjuje, da so veleprodajni trgi z električno energijo v Sloveniji kar dobro razviti. »Imamo razvite in vse bolj likvidne trge za dan vnaprej, znotraj dneva in izravnalni trg. Na teh trgih je možna udeležba ponudnikov storitev prilagajanja odjema. V Sloveniji lahko ti ponudniki nastopajo že danes na trgu terciarne rezerve. Sistemski operater ELES v okviru enega izmed pilotnih projektov že preizkuša možnost prilagajanja odjema za zagotavljanje sekundarne rezerve,« našteje Duška Godina.

EkoKnjiga 13 web 400pxTudi maloprodajni trg se ji zdi dobro razvit, ponudbe dobaviteljev konkurenčne, aktivnost odjemalcev pa ocenjuje kot zadovoljivo. »Delež menjav dobavitelja na letni ravni je bil leta 2016 približno sedemodstotni. To nas uvršča med bolj razvite trge v Evropski uniji,« pravi.

Razvoj ovira zakonodaja


Izpostavi, da so trenutno predvsem pomanjkljivosti primarne in sekundarne zakonodaje tiste, ki ne zagotavljajo zadovoljivih pogojev za razvoj trga prožnosti. »Dodatna težava je pomanjkanje jasne energetske politike na tem področju. Kot kažejo izkušnje iz tujine, na primer francoske, je energetska politika osrednjega pomena.«

Duška Godina meni, da je prilagajanje odjema sicer res tržna dejavnost, da pa je naloga države, da uredi zakonodajo na tem področju in omogoči pogoje za razvoj panoge, urediti je treba tudi ključne procese na trgu, jih uskladiti z odprtimi standardi in jih zapisati v pravila o delovanju trga.

Eno od večjih nevarnosti za razvoj trga prožnosti vidi »splošni pogled nekaterih ključnih akterjev v državi, ki še vedno vidijo energetski sistem kot tog sistem, v katerem velike proizvodne enote v celoti zadovoljujejo potrebe odjemalcev, odjem pa je fiksen in se ga ne da spreminjati.« Pojasni, da je ta pogled preživel in da se prilagajanje odjema že marsikje uspešno uporablja: niža stroške delovanja celotnega elektroenergetskega sistema in pomembno prispeva k splošni blaginji.

Koristi presegajo tveganja in stroške


In kakšne so koristi trga prožnosti za male odjemalce in male proizvajalce energije? »Pri razvoju trga prožnosti koristi močno presegajo morebitna tveganja in stroške. Ključne koristi za odjemalca so predvsem zmanjšanje skupnega računa za elektriko in dodaten zaslužek s trženjem lastne prožnosti. Prožnost ima poleg teh neposrednih koristi tudi pozitiven vpliv na zmanjšanje ogljičnega odtisa in s tem na okolje,« pravi Godina.

Pojasni, da prilagajanje odjema pomeni aktivno udeležbo odjemalcev v dogajanju na energetskih trgih. »Ko so odjemalci dejavnejši, postanejo trgi bolj dinamični in konkurenčni. Manjšim poslovnim odjemalcem takšno sodelovanje poleg neposrednega ustvarjanja dodatnega dobička zagotavlja tudi posredne koristi, kot sta zanesljivejša oskrba in preprostejši dostop do trga z energijo.«

»Odjemalci so in bodo vsekakor v središču vsega, povezanega s prilagajanjem odjema. Tudi če bomo prilagajanje odjema izvajali daljinsko in ga bodo krmilili avtomatski algoritmi, bo odjemalec tisti, ki bo ali pa ne bo pristal na sodelovanje v takih programih,« dodaja direktorica agencije.

Preberite celoten intervju z Duško Godina: Razvoj trga prožnosti: koristi presegajo tveganja in stroške