datum: 29. maj 2018 avtor: Andreja Šalamun

Na področju e-mobilnosti Slovenija v kameni dobi?

»Kar zadeva e-mobilnost, je Evropa v srednjem veku, Slovenija pa v kameni dobi,« je bil jasen Primož Lemež iz Emobility.si na ponedeljkovem posvetu o elektrifikaciji Slovenije in širše okolice, ki sta ga v Ljubljani organizirala Društvo za soustvarjanje trajnostne družbe Trajnostni.org in portal Emobility. »Povsod po svetu se dogajajo izjemni projekti, predvsem v Južni Ameriki, Afriki, na Kitajskem in na Bližnjem vzhodu. Svet se zaveda, da je daleč najcenejši način pridobivanja električne energije solarna energija, sledi pa ji vetrna,« je izpostavil Lemež.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

Trajnostni Okrobgla miza kristalna palaca 4Prepričan je, da je EU na področju e-mobilnosti brez pravega in enotnega načrta, brez strategije in tudi brez pravih vodij. »Svetovna statistika kaže, da so fosilni energenti že doživeli svoj vrhunec in se počasi poslavljajo – lani so imele naftne družbe po svetu za 1300 milijard dolarjev manj prometa z nafto kot leto prej,« je dejal Lemež in dodal, da fosilna goriva potrebuje predvsem industrija, šele nato sledi promet. »Močni lobiji v Evropi skrbijo, da EU zamuja s pomembnimi odločitvami, razvoj električnih vozil na stari celini je prepočasen. Infrastruktura za e-mobilnost je sicer iz leta v leto boljša in bolj razvejana, a povsem ločeni in nepovezani sistemi upravljanja poskrbijo za porazno uporabniško izkušnjo,« je bil jasen Lemež.

A kljub temu stanje v Sloveniji ni slabo, je ocenil Andrej Pečjak z inštituta Metron. Smo med najboljšimi v regiji, se pa ne moremo primerjati z najboljšimi v svetu. Kot največjo oviro za razvoj e-mobilnosti vidi številne birokratske ovire, pa tudi to, da se s tovrstnimi vprašanji ukvarjajo manj kompetentni ljudje.

Tudi Bojan Žlender z ministrstva za infrastrukturo (MzI) ocenjuje, da se stanje v Sloveniji premika na bolje. Kot primer je navedel povezave številnih slovenskih podjetij v razvojna partnerstva, ki delujejo na strateških projektih zelene mobilnosti. Pa tudi to, da ministrstvo te vsebine jemlje kot prioritetne. Žlender pa je izrazil pomisleke ob usmeritvah EU, ki ob elektrifikaciji mobilnosti še vedno močno podpira tudi naftno in plinsko industrijo.

Neodgovorno obnašanje proizvajalcev avtomobilov


Da proizvajalci avtomobilov z negativno reklamo glede infrastrukture in avtonomije e-vozil med potencialne kupce sejejo strah in tako zavirajo napredek, pa je menil Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Tako obnašanje je ocenil za neodgovorno. »Veliko stvari bo treba premakniti v glavah ljudi, če bomo želeli električna vozila približati ljudem. Ustrezna infrastruktura je korak v pravo smer, a ljudje potrebujejo predvsem dobre zglede – rent-a-car vozila, različna mestna dostavna vozila in službena vozila bi bila dobra odskočna deska. Subvencija je sicer močna, a ne vsemogočna motivacija, saj ne pride do slehernika,« je dejal Okorn. Povedal je, da so v ZPS opravili preprosto študijo področja e-mobilnosti in ugotovili, da se številnim uporabnikom, ki prevozijo vsaj 50 kilometrov na dan, uporaba električnih vozil splača že danes, večini pa se bo šele leta 2025 – ko bodo cene nižje, avtonomija boljša in izbira večja.

Računajo na mobilne aplikacije Trajnostni Okrobgla miza kristalna palaca 3


»Različne kartice za uporabo javnih in drugih električnih polnilnic bi lahko dokaj hitro in enostavno zamenjale mobilne aplikacije,« meni Marko Logonder iz podjetja Marcon-i. Pojasnil je, zakaj med službenimi vozili ni več električnih. »Finančna uprava pravzaprav kaznuje podjetja, ki bi želela električni vozni park, saj je glede na razliko v nabavni ceni višja tudi višina dohodnine, ki jo mora zaposleni plačati takrat, ko vozilo uporablja v zasebne namene.« Nakazal je tudi možnost posnemanja nizozemskega primera reševanja parkiranja in polnjenja stanovalcev večstanovanjskih stavb, ki bi ob nakupu električnega vozila dobili stalno parkirno mesto in možnost polnjenja.

Petrol pa že pripravlja ustrezno rešitev v obliki spletne in mobilne aplikacije OneCharge, je povedal Luka Strnad Peterca iz omenjene družbe in poudaril, da je e-mobilnost eden osrednjih ciljev in izzivov družbe. Petrol veliko dela tudi na področju inovativnih poslovnih modelov. Tako poslovnim in javnim uporabnikom že nudi poslovni najem električnega vozila kot storitev. »Trenutno Petrol na področju e-mobilnosti posluje z izgubo. Tako kot nekatere druge uporabnike nas motijo visoki stroški omrežnin, ki bi v primeru urbanih polnilnic in na avtocestnem križu lahko bili nižji, saj bi to v praksi močno pospešilo razvoj e-mobilnosti,« je povedal Strnad Peterca.


Celoten članek lahko preberete na našem poslovnem portalu Energetika.net, in sicer TUKAJ.