datum: 23. marec 2018 avtor: Ana Vučina Vršnak

Milijoni za energetsko prenovo stavb, a še vedno premalo

Da predstavljajo stavbe velik potencial za prihranke energije, hkrati pa tudi za nižje izpuste toplogrednih plinov, se zaveda EU, ki v ta namen namenja veliko sredstev. A kljub temu premalo, je opozoril Adrian Joyce, direktor kampanje »Renovate Europe«. Daleč najmanj naložb je v srednji in vzhodni Evropi. Kako pa je v Sloveniji?





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

Kampanja »Renovate Europe«, za katero stojijo znana podjetja, med drugim Danfoss, Velux, Grundfos, Philips, Knauf Insulation, Ursa, si prizadeva do leta 2050 zmanjšati porabo energije v stavbah za 80 %. A investicijska vrzel pri vlaganjih v čisto energijo je največja prav pri vlaganjih v energetsko učinkovitost stavb. Kampanja navaja podatke strokovne skupine na visoki ravni za trajnostno financiranje pri Evropski komisiji, ki pravi, da ta znaša 130 milijard evrov letno. In vrzel je največja v srednji in vzhodni Evropi. 

Opozarjajo tudi na to, da se je poraba energije v EU po krizi ponovno povečala, o čemer smo poročali v članku Poraba energije v EU presega ciljno raven za povečanje energetske učinkovitosti na našem poslovnem portalu Energetika.NET.

Doslej za stanovanjske stavbe, od letos tudi za podjetja


Po 20 milijonov letno za stanovanjske stavbe namenjamo v Sloveniji. Na Eko skladu so za Energetiko.NET povedali, da so občanom za energetske prenove stavbe v obdobju od leta 2011 do 2017 dodelili skupaj 149,2 milijona nepovratnih sredstev, v povprečju torej 21,3 milijona evrov letno. Izplačali so 126,7 milijona oziroma v povprečju 18,1 milijona evrov letno.

»Za podjetja nepovratnih spodbud še nismo dodeljevali, imamo pa v načrtu, da s tem začnem v letošnjem letu,« pravijo na Eko skladu. Dodali so, da so lani začeli dodeljevati nepovratna sredstva za delne (manjše) energetske obnove stavb v javni lasti, vlog na tem pozivu pa še ni.

Borzen sanacija stavbe v Šentilju

Dodeljujejo pa tudi nepovratne spodbude za gradnjo skoraj nič energijskih stavb v lasti občine.

Stavbe v lasti RS in lokalnih skupnosti: 70 % prenov po modelu energetskega pogodbeništva


V projektni pisarni za energetsko prenovo stavb, ki deluje v okviru ministrstva za infrastrukturo (MzI) in ki je namenjena za vodenje projektov celovitih energetskih prenov stavb v lasti Republike Slovenije in lokalnih skupnost, pravijo, da potencial za prenovo teh stavb obsega približno 40 % obstoječega tovrstnega stavbnega fonda (potencial je prikazan v Dolgoročni strategiji za spodbujanje naložb energetske prenove stavb - DSEPS). Več o tem

Na podlagi povabil in razpisov v letih 2016 in 2017 je bilo potrjenih skupaj 52 operacij v skupni kvadraturi 450.000 m2, ki so v različnih fazah izvajanja, so dejali v projektni pisarni. Dodali so, da se 70 % prenov izvaja po modelu energetskega pogodbeništva. Februarja 2018 so bili objavljeni naslednji razpisi in povabila (z več roki za odpiranje), ki se bodo sicer objavljala vsako leto:
  • Razpis občine JOB 2018: Objava 16.2.2018, višina sredstev 17,6 milijona evrov 
  • Poziv OJS: Objava 23.2.2018, višina sredstev 7,65 milijona evrov
  • Poziv ŠJS: Objava 23.2.2018, višina sredstev 14,12 milijona evrov

Cilj je, kot so poudarili, prenova 1,8 milijona m2 površin do leta 2023. 


Celoten članek lahko preberete tukaj.