datum: 29. september 2017 avtor: Peter Palčec, Andreja Šalamun

Izvajalci energetskih prenov bi morali osvežiti znanje

»Znanje, ki ga v Sloveniji uporabljamo pri energetski prenovi objektov, je že zastarelo,« je na nedavnem dogodku Lokalne energetske agencije Gorenjske (LEAG) – srečanju delovne skupine BUILD2LC – v Ljubljani poudaril Andraž Rakušček iz Gradbenega inštituta ZRMK in opozoril na pomen nenehnega izobraževanja projektantov in izvajalcev.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

Andraž Rakušček BUILD2LCIzpostavil je, da naložbe v energetsko prenovo največkrat niso izvedene ustrezno, saj potrošniki zaradi premalo usposobljenih izvajalcev niso seznanjeni z razpoložljivimi tehnologijami gradnje. »Na srečo je gonilna sila Eko sklad s svojimi nadstandardnimi zahtevami in je zato energetska prenova objekta, narejena po zahtevah Eko sklada, zadovoljiva,« je ocenil Rakušček.

»Potrebna je veliko večja optimizacija pri zasnovi projektov in pri vrednotenju posameznih ukrepov, ki vplivajo na energijsko bilanco stavbe,« je dejal Rakušček, ki meni, da so analize stroškov in koristi pri postopkih odločanja velikokrat nepopolne.

Denarja še ni zmanjkalo


Na dogodku so se dotaknili tudi vprašanja, kako do sredstev za energetsko sanacijo objektov. »Za obdobje od leta 2014 do leta 2020 je ministrstvo za infrastrukturo (MZI) za energetsko prenovo stavb na lokalni ravni predvidelo približno 87 milijonov nepovratnih in 25 milijonov povratnih sredstev,« je povedala mag. Branka Bugarin z omenjenega ministrstva. Denar zagotavlja kohezijski sklad, Eko sklad in banke.

Zanimanja med lokalnimi skupnostmi je kar precej. Lani so tako prejeli 19 vlog, od tega so 15 pogodb že sklenili. Štirje prosilci so se odločili za energetsko pogodbeništvo, ki ga ministrstvo tudi spodbuja. Kot je povedala Bugarinova, bodo od 10,5 milijona evrov porabili 6,6 milijona evrov.

Letos imajo razpisanih 17,6 milijona evrov, doslej pa so prejeli 11 vlog. Z devetimi prosilci so pogodbe že sklenili, nekatere vloge pa še pregledujejo. »Številke še niso dokončne, ampak od že sklenjenih pogodb tri vključujejo javno-zasebno partnerstvo,« je povedala Bugarinova in dodala, da bodo skušali morebitna neporabljena sredstva prenesti v naslednje leto. Letos bo na voljo še en rok za prijave.

Kar 75 % evropskih gospodinjstev energetsko neučinkovitih Črtomir Kurnik BUILD2LC


Črtomir Kurnik iz LEAG je predstavil aktivnosti, ki trenutno potekajo na projektu BUILD2LC. Kot smo na Energetiki.NET že poročali (na primer TUKAJ in TUKAJ), gre za evropski projekt, ki je del programa Interreg Europe. Namen omenjenega programa je spodbujanje energetskih sanacij stavb, zmanjšanje porabe energije in izboljšanje politik, naklonjenih oblikovanju trga za specializirana podjetja v tem sektorju. Projekt se financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Kot je povedal Kurnik, je kar 75 % evropskih gospodinjstev energetsko neučinkovitih, kar predstavlja visok potencial za iniciative, ki se osredotočajo na energetsko varčevanje in sanacije. »Glavni rezultati projekta so spodbujanje povpraševanja in investicij ter podpora pri energetski sanaciji, spodbujanje konkurenčnosti poslovnih omrežij in modelov energetskih sanacij, usposabljanje delavcev v novih tržnih nišah ter uporaba novih materialov, inovativnih rešitev javnega naročanja in sodelovanja med podjetji in zdravstvenimi ustanovami. Pomembna pa je tudi odprava normativnih in administrativnih ovir pri sanaciji stavb,« je dejal Črtomir Kurnik, vodja projekta BUILD2LC pri LEAG.

Z energetsko revščino se spopadajo na Eko skladu


Irena Bolje Karlovšek BUILD2LC»Prejemniki socialnih pomoči, ki se običajno soočajo tudi z energetsko revščino, so zelo zahtevna populacija. So prestrašeni in nezaupljivi,« je povedala Irena Bolje Karlovšek iz Eko sklada, ki v okviru mreže ENSVET izvaja storitev ZERO (zmanjševanje energetske revščine občanov). Do te storitve so upravičeni vsi prejemniki socialne pomoči.

»V zadnjem letu smo uspeli premakniti zavedanje, da je potrebno nekaj spremeniti. Radi bi dosegli do 300 obiskov energetskih svetovalcev in razdelitev 300 paketov pomoči na leto,« je povedala Irena Bolje Karlovšek. Hkrati pa je poudarila, da sodelovanje s centri za socialno delo, ki imajo nabor energetsko revnih ljudi, še vedno ni na zadovoljivi ravni. Kot primer dobrega sodelovanja je izpostavila Center za socialno delo Zagorje.

»Še vedno pa imamo težave s financiranjem paketov, ki so vredni 50 evrov, zato nam še ni uspelo poslati naših energetskih svetovalcev na vse objekte, za katere smo dobili prijavnice. Poudariti pa moram, da na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izrazito podpirajo naš projekt,« je še dejala govornica.

Trajnostna gradnja je obveza


»Do leta 2020 morajo biti vse nove stavbe skoraj ničenergijske stavbe,« je opozorila Irena Hlede, predstavnica slovenskega združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija, in poudarila, da smo Slovenci sicer zelo inovativen narod. »Žal pa so inovacije še vedno naključne in prepuščene posameznikom. Zato moramo vzpostaviti inovacijske sisteme, ki bodo pripomogle k boljšemu sodelovanju inovatorjev z drugimi organizacijami, pa tudi boljšo učinkovito rabo skupnih virov in pametno specializacijo,« je dejala Hledetova.

Udeležencem predstavili natečaj En.občina


Na dogodku je sodelovala tudi naša medijsko založniška hiša Montel Energetika.NET, ki je udeležencem predstavila natečaj En.občina, v katerem že od leta 2010 izbira in nagrajuje energetsko najbolj prodorne občine. Letos jih bomo razglasili na dogodku En.občina & En.management 017, ki ga v sodelovanju z lokalnimi energetskimi agencijami Kssena, GOLEA in LEAG ter z danskim veleposlaništvom pripravljamo v četrtek, 12. oktobra, v Ljubljani. Vabljeni k brezplačni udeležbi!
Več o projektu En.občina pa lahko preberete v številnih člankih na našem portalu.