datum: 22. december 2017 avtor: Peter Palčec

Ali Evropa potrebuje novo plinsko infrastrukturo

»Čeprav podatki kažejo, da se poraba zemeljskega plina v Evropi zmanjšuje, imamo trenutno v Evropski uniji 77 projektov namenjenih gradnji nove in obnovi obstoječe plinske infrastrukture. Ti projekti prejemajo še vedno veliko več evropskih sredstev kot programi, ki so namenjeni obnovljivim virom energije (OVE),« je povedal Antoine Simon iz organizacije 'Friends of the Earth Europe' na nedavni okrogli mizi z naslovom 'Evropska odvisnost od plina', ki jo je v Ljubljani organiziralo društvo Focus.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

20171207 143444»Oglaševanje plinske industrije, da je plin čisto ali nizkoogljično fosilno gorivo, so napačne. Njegova uporaba ni v skladu z našimi podnebnimi zavezami,« je poudaril Antoine Simon in dodal, da mora Evropa do leta 2035 popolnoma opustiti uporabo fosilnih goriv, kar pa pomeni opustitev vseh načrtov gradnje nove infrastrukture za fosilna goriva, vključno s plinom.

Nižja ali višja raba plina?


»V Evropi beležimo upad uporabe plina, samo v zadnjih letih za 24 %. Kljub temu je Evropska komisija gradnjo novih plinovodov in terminalov za utekočinjen zemeljski plin (UZP) uvrstila na prioritetni seznam energetskih projektov in v evropsko strategijo o energetski varnosti,« je nanizal Simon, ki trdi, da Evropska unija uporablja nerealne projekcije glede porabe zemeljskega plina, saj te upoštevajo naraščajočo porabo plina in ne upadajočo, kot po njegovem kažejo trendi zadnjih let. Hkrati je poudaril, da ima že Slovenija petkrat večjo plinsko infrastrukturo, kot jo za uvoz in izvoz plina dejansko potrebuje. Zato je izrazil resne dvome v smiselnost izgradnje plinovoda in gradnje terminala UZP na hrvaškem otoku Krk kakor tudi Jonsko-jadranskega plinovoda (IAP).

Grožnja energetski učinkovitosti plin pixabay


Tomislav Tkalec, vodja energetskega programa pri Focus društvu za sonaraven razvoj, je poudaril, da so lahko velika vlaganja v plinsko infrastrukturo resna grožnja energetski učinkovitosti in vlaganjem v obnovljive vire energije. »Nova plinska infrastruktura onemogoča pravočasen energetski prehod, ker nas bo zaklenila v nadaljnjo rabo plina za naslednjih 50 let. Vračilna doba teh investicij je dolga in temelji na dolgoročni uporabi. Hkrati vsakršna vlaganja v to infrastrukturo odžirajo sredstva ukrepom učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE), ki pa so nujni za prehod v nizkoogljično družbo.« 

Tkalec je izpostavil tudi problematiko izobraževanja kadrov, ki jih takšni projekti potrebujejo. »Podjetja in izobraževalne ustanove porabijo veliko virov za izobraževanje kadra, ki je potreben za izgradnjo in delovanje takšnih infrastruktur. Zato na koncu primanjkuje sredstev za razvijanje novih in inovativnih tehnologij ter samih idej za obnovljive vire energije,« je še poudaril.

Da izgradnja plinovodne infrastrukture ni samo problematična za podnebne razmere in ni povezana le z energetskimi tveganji, pač pa tudi s kratenjem človekovih pravic in uničujočimi posledicami za lokalno prebivalstvo, je ocenila novinarka RTV SLO Helena Milinkovič, ki je raziskovala izgradnjo Južnega plinskega koridorja v Grčiji. Gre za 3.500 km dolg plinovod od Azerbajdžana do Italije, ki naj bi Evropi zagotavljal plin v prihodnjih desetletjih. »Lokalne skupnosti so bile popolnoma izvzete iz projekta gradnje Transjandranskega plinovoda (TAP). Domačini se bojijo za svojo prihodnost in prihodnost njihovih otrok, saj v večini živijo od kmetijstva in turizma. Sprašujejo se o upravičenosti teh projektov in dvomljivosti raziskav vpliva na okolje, ki so bile po njihovem precej pristranske,« je še nanizala Milinkovičeva.