datum: 30. maj 2017 avtor: Andreja Šalamun

Dr. Dejan Savič, Greenpeace: Omejeni smo le z lastnimi ambicijami

»Danes je ločevanje odpadkov splošno sprejeto, vsi se zavedajo, da se podnebne spremembe že dogajajo in da vlade morajo ukrepati na tem področju, veliko več je želje po trajnostni potrošnji in tudi okolju prijazno prehranjevanje (veganstvo in vegetarijanstvo) se je precej razširilo. Morda se je nekoliko razširila zavest, da kopičenje materialnega bogastva ne bi smel biti glavni smisel našega delovanja,« na vprašanje, kako se je na področju trajnostnega delovanja Slovenija spremenila v zadnjih letih odgovarja dr. Dejan Savič, okoljski aktivist, zaposlen v organizaciji Greenpeace.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

Dejan Savič osebni arhiv»Sem radoveden, razmišljujoč človek, ki ga privlačijo pobude in projekti, ki iščejo rešitve za skupne probleme,« o sebi pravi Dejan Savič. »Tudi zato me iz podnebno-energetskega področja ne zanimajo toliko problemi – jedrska energija, nafta in premog –, ampak me zanima predvsem, kako bomo čim prej uveljavili rešitve – sončne in vetrne elektrarne, pametna omrežja, e-mobilnost na obnovljive vire,« doda.

S prijatelji fakulteto spodbudil k recikliranju odpadkov


Dejan Savič je podnebni aktivist postal v času Al Goreovega filma Neprijetna resnica, torej pred približno desetletjem. Pravi, da mu je film odprl oči glede nujnosti ukrepanja proti podnebnim spremembam. »Začel sem se udeleževati okoljskih akcij društva Focus, prebiral sem vsa gradiva, ki so jih pripravljali in na ta način poglabljal znanje o podnebnih spremembah in energetskih vprašanjih, ki so s podnebnimi spremembami neločljivo povezana. Študentska leta sem izkoristil za vse mogoče oblike aktivizma, med drugim sem skupaj s kolegi dosegel, da je Filozofska fakulteta v Ljubljani začela reciklirati odpadke. Takrat še nihče ni recikliral in zdelo se mi je res narobe, da moramo okoljsko ozaveščeni posamezniki odlagati uporabne vire v smeti.

Pred sedmimi leti, kmalu po podnebnem vrhu v Kopenhagnu, se je pridružil nevladni organizaciji Greenpeace, še pred tem pa se je udeleževal protestov in peticij, ki so poskušale doseči sprejem podnebnega sporazuma. »V Greenpeaceu so me zaposlili za področje podnebno-energetske politike, kar je bilo v jedru mojih osebnih zanimanj,« pravi sogovornik.

Slovenijo skuša približati podnebno naprednim državam Dejan Savič osebni arhiv1


Prvih pet let je delal na področju Nacionalnega energetskega programa (2010-2030), ki potem nikoli ni bil sprejet. »Veš čas sem si prizadeval Slovenijo približati podnebno naprednim državam. Najprej je dobro kazalo, potem pa je prišel šesti blok šoštanjske termoelektrarne (TEŠ 6), ki je ustavil vse ambicije različnih vlad za energetski prehod iz fosilnih virov na obnovljive vire energije (OVE),« se spominja Savič.

V zadnjih letih del svojega časa posveča razvoju mednarodnih projektov v regiji srednje in vzhodne Evrope. Med največje dosežke delovanja pa uvršča »danes splošno sprejeto zavedanje v strokovni in laični javnosti, da so obnovljivi viri na voljo, da je njihov potencial praktično brezmejen in da smo v Sloveniji omejeni le z lastnimi ambicijami, tehnoloških in ekonomskih ovir ni več«.

Zelo je ponosen tudi na uspeh gibanja Break Free, kjer je 70 organizacij iz zelo različnih področij in več kot 5.000 posameznikov pozvalo politiko k opuščanju fosilnih goriv in k prehodu na razpršene obnovljive vire, ki na prvo mesto postavljajo prebivalke in prebivalce.

Več želje po trajnostnem delovanju


»Danes je ločevanje odpadkov splošno sprejeto, vsi se zavedajo, da se podnebne spremembe že dogajajo in da vlade morajo ukrepati na tem področju, veliko več je želje po trajnostni potrošnji in tudi okolju prijazno prehranjevanje (veganstvo in vegetarijanstvo) se je precej razširilo. Morda se je nekoliko razširila zavest, da kopičenje materialnega bogastva ne bi smel biti glavni smisel našega delovanja,« na vprašanje, kako se je v zadnjih letih na področju varovanja okolja spremenila družba odgovarja Savič.

Prepričan je, da si »veliko ljudi želi živeti bolj povezano v skupnosti, želijo si okolju prijaznega udejstvovanja in počasi vstopamo v miselnost, da lahko »volimo z evri«, da torej s porabo denarja močno vplivamo na to, kam gremo kot družba«.

»Pred nami je izziv, kako doseči, da bodo okoljske teme prišle bolj v ospredje družbenih razprav o razvoju naše skupnosti. Namesto, da politiki dobivajo glasove glede na stališča o tem, kaj je kdo počel pred 70. leti, okrog druge svetovne vojne, bi si želel, da bi se ljudje politično opredeljevali glede na to, katera politična opcija bo bolje poskrbela, da bomo živeli v zdravem, človeku in naravi prijaznem okolju,« je jasen sogovornik.

Prihodnja vlada z več posluha za okolje


Dejan Savić osebni arhiv3Pravi, da je odziv ljudi na Greenpeacove akcije zelo pozitiven. »Ljudje cenijo, da znamo v Greenpeaceu brez zadržkov povedati, kar je potrebno in zaupajo v našo strokovnost glede rešitev, ki jih predlagamo. Večje težave imamo s politiko in gospodarstvom. Tam je še veliko zadržkov, posledično se zelo počasi odzivajo na naše zahteve, zato nas čaka še veliko dela,« prizna Dejan Savič.

Trenutno načrtujejo aktivnosti, »ki bodo prispevale k temu, da bo naslednja vlada, ne glede na to, kdo jo bo sestavljal, okoljsko in predvsem podnebno najnaprednejša doslej. Več pa zaradi narave stvari ne morem povedati,« je skrivnosten Savič.

Potrebujemo okoljsko ozaveščene potrošnike in okoljsko ozaveščene državljane


Pa smo slovenski kupci že dovolj ozaveščeni na področju trajnostnega razvoja in uporabe ekoloških izdelkov in pridelkov? »Nekateri so zelo ozaveščeni in so pripravljeni svoja stališča tudi finančno podpreti, in sicer tako, da kupujejo do okolja prijaznejše izdelke – predvsem ekološko hrano in čistila – ter elektriko iz obnovljivih virov. To je hvalevredno,« pravi Savič. »Večina pa je, žal, še vedno cinična do trajnostne potrošnje in je prepričana, da njihovi vzorci potrošnje ne morejo prispevajo k spremembi sveta na bolje. Resnica je nekje vmes, potrošniki z nakupnimi izbirami »volijo z evri«, proizvajalcem sporočajo, kaj je dopustno in kaj ne, a zaradi velike moči oglaševalcev je v komunikaciji ogromno »greenwashinga«, veliko je klasičnih izdelkov in storitev, ki so le navidezno prijazni do okolja. Zato hkrati z ekopotrošnjo nujno potrebujemo državno okoljsko politiko, ki postavlja pravila za zaščito okolja, uveljavlja obvezne standarde varovanja okolja in najhujše okoljske prakse omeji ali prepove,« je odločen Savič.

»Potrebujemo oboje – okoljsko ozaveščene potrošnike in okoljsko ozaveščene državljane. Le z aktivizmom na obeh področjih bomo dosegli, da bo gospodarstvo vedno bolj prijazno do okolja in da bomo imeli okoljsko odgovorne politike, ki bodo določale pravila v korist ljudem in okolju,« še opozori sogovornik.