datum: 21. september 2017 avtor: Andreja Šalamun

Bojca Januš: Mnogi še vedno brez pomisleka uporabljajo strupe

»Na pridiganje se ljudje ne odzivajo. Tudi če prikimajo, bodo za plotovi svojih vrtov delali po svoje, zato je najboljši učitelj dober zgled,« meni Bojca Januš, zagovornica ekološkega načina življenja in homeopatije za rastline, predavateljica, raziskovalka ter avtorica knjige Permakulturni vrt in bloga Permakultura za telebane.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

Bojca JanušBojca Januš se je pred slabega četrt stoletja iz udobnega stanovanja v Ljubljani z možem in dojenčico preselila v vikend sredi gozda, brez vodovoda in s kolovozom namesto ceste. Tam, na Zaplani, se je začela pot nazaj – k biologiji, ekologiji in nazaj k naravi.

»Imela sem srečo, da sem se zaposlila v panogi, kjer sem lahko izvedela več o ekologiji, ekološki pridelavi, varovanju narave pa tudi o problemih, ki jim prej nisem posvečala posebne pozornosti – na primer to, kako zelo je že zastrupljeno naše okolje in s kakšno lahkoto brez pomisleka uporabimo strupe, ki nas uničujejo, tudi na svojih domačih vrtovih in sadovnjakih,« pravi Bojca Januš.

Domači vrt postal poligon za preizkuse izdelkov


Znanje je sprva dobivala v službi, čedalje bolj pa se je začela izobraževati tudi sama. »Domači vrt je bil moj poligon za izvajanje preizkusov,« pravi Januševa. »Ena od mojih službenih zadolžitev je bila tudi organizacija predstavitve slovenskega prevoda Holzerjeve knjige Uporni kmet. Knjigo sem seveda prebrala, šla na njegovo predavanje in bila dokončno pečena. Delo z zemljo in dom v gozdu sta me polnila z energijo in mirom, v svojem poklicu pa sem imela priložnost sodelovati s podobno mislečimi ljudmi, raziskovati, zbirati nova znanja in jih posredovati naprej,« se začetkov spominja sogovornica.

Leta 2010 je začela pisati blog Permakultura za telebane, ki nosi podnaslov: Kako se lotimo življenja in pri tem uživamo, ki ga še vedno piše. »Ta blog je živa priča moje poti, z vsemi zmotami, učenji, napakami in uspehi. Leto kasneje je nastalo moje podjetje Gajin vrt, Bojca Januš s. p. z namenom, da izdelke, ki sem jih uspešno preizkusila sama, ponudim tudi drugim podobno mislečim,« pravi.

Začela je z obogatenim bioogljem, druga močna veja izdelkov v njenem podjetju pa so homeopatski pripravki za rastline. Postopoma dodaja tudi nove izdelke: korejsko malo vrtno kopje Ho-Mi, epsomsko sol, QR zeliščni aktivator, kaolin, knjigo Permakulturni vrt, kuhalnik Biočar za kuhanje in pridelavo biooglja. »Vse najprej sama preizkusim in če sem z izidom zadovoljna, izdelke ponudim tudi svojim strankam. Nabor ni velik, je pa premišljen in kakovosten. Prodajam strankam, ki, tako kot jaz, raje kupijo malo, a tisto res odlično,« pravi Bojca Januš, ki že piše novo knjigo, izvaja pa tudi niz predavanj po slovenskih knjižnicah o homeopatiji za rastline. Izdelke z njene trgovine prodaja tudi že kar nekaj fizičnih trgovin po Sloveniji (seznam je objavljen tukaj), lastne trgovine pa v bližnji prihodnosti ne načrtuje.

Ideje prihajajo, ko se ne trudimo narava električna energija


A pot do svojega podjetja in uresničitve ideje ni bila povsem enostavna. »Če na njej ne bi bilo težav, bi se verjetno vprašala, ali je vse skupaj sploh vredno mojega truda. Za res dobre stvari se je treba vsaj malo tudi potruditi,« pravi Januševa in dodaja, da je največja težava nepotrpežljivost, pomanjkanje discipline, organiziranosti, pa tudi blagosti in skrbnosti do samega sebe. »In vztrajnost – vztrajati je treba, tudi če vse ne teče gladko. Ko smo v težavi, zaradi dreves (problemov) ne vidimo gozda (širše slike). Takrat se je dobro pobrati ven, stopiti izmed štirih sten, najbolje v gozd, zadihati, prepustiti možganom, da sami najdejo idejo. Nove ideje pridejo spontano, na videz same od sebe, če popustimo trd prijem,« je prepričana sogovornica.

Pred časom je tako povsem spontano prišla do dobavitelja homeopatskih pripravkov za rastline. »Nisem mogla verjeti, da se tega še nihče ni spomnil, a je očitno čakalo name. Enako se mi je zgodilo ob »odkritju« obogatenega biooglja – tudi tu nisem mogla verjeti, da se ni kdo drug spomnil česa takega,« pravi Januševa. »Ko je najbolj težko, je treba najbolj popustiti. Ne z delom, pač pa z obsesijo, da »je treba«. Velikokrat lajamo v zaprta vrata, namesto da bi pogledali nekoliko vstran, kjer nas čaka priprto okno. Pot podjetnika je doživljenjska, cilj je iluzija. Pravi cilj je užitek ob dobro opravljenem delu in dober občutek ob tem, ko napreduješ, se izboljšuješ. Da ne govorim ob užitku stalnega odkrivanja novega,« našteje Bojca Januš in doda, da se ne spomni, da bi kdaj resno podvomila v svojo odločitev, da počne to, kar počne.

Ekološki izdelki so nuja


Mojca Januš dobavitelje vedno izbira po dveh merilih: kakšne izdelke imajo in kakšna je njihova poslovna filozofija, naravnanost. »Ekološki izdelki so nuja, tu ne delam kompromisov. Žal jih moram drugje, na primer pri logistiki (v Sloveniji pač ni moč dobiti vsega, treba je uvažati, če nočem popustiti pri drugih merilih). Ne popuščam tudi, ko gre za kakovost,« pravi Januševa. Zelo pomemben se ji zdi tudi odnos z dobavitelji. »Z vsemi se poznam zelo dobro. Odnos z dobavitelji mora biti enak, kot je moj odnos s kupci: dolgoročen, temelječ na zaupanju in odprtih kartah,« meni.

Pravi, da so njeni kupci ljudje, ki si želijo znanja kot dodane vrednosti k izdelku. »So kritični, a naklonjeni iskrenosti. To so ljudje, ki uporabljajo svoje možgane in se ne pustijo zavajati. Hočejo vedeti in razumeti. Pri tem jim z veseljem pomagam. Z mnogimi smo postali že skoraj prijatelji, in vedno znova sem vesela, ko se spet oglasijo z vprašanjem ali naročilom.«
Pesticidi, škropljenje pixabay

Nekateri še vedno zastrupljajo okolje in sebe 


Zanimalo nas je, ali smo po mnenju Januševe slovenski kupci že dovolj ozaveščeni na področju trajnostnega razvoja, uporabe ekoloških izdelkov in pridelkov. »Stike imam predvsem z okoljsko ozaveščenimi ljudmi, zato nisem prepričana, ali je moj vtis o tem, kako zelo so na splošno slovenski kupci ozaveščeni, objektiven. Pred kratkim sem bila zgrožena, ko sem od dobrega znanca izvedela, da z veseljem uporablja Roundup in da meni, da bum efekt deluje podobno kot homeopatija … na rastlinski bazi in povsem neškodljivo. Lahko da je ta gospod izjema, a se bojim, da ni. Občutek imam, da je še vedno zelo veliko ljudi, ki jim zastrupljanje okolja in njih samih ne predstavlja ovir. Morda so le nekoliko bolj tiho in tega ne objavljajo na glas na svojih facebook zidovih, saj je revolt običajno glasen,« razmišlja Januševa.

Meni, da ljudje delujemo po liniji najmanjšega odpora – ko je stiska, pomanjkanje časa, sredstev itd., narava ni več sveta. »Po mojem je zato najboljši učitelj dober zgled – ko vidimo, da je sosed z manj dela in stroškov ter več užitka in veselja pridelal več in lepšo zelenjavo, nas začne zanimati, katere metode je uporabil. Na pridiganje se ljudje ne odzivajo – tudi če prikimajo, bodo za plotovi svojih vrtov delali po svoje. Hkrati je tudi sam pojem »ekološki«, »bio«, v veliki meri zlorabljen, skomercializiran, prodan. Kaj nam torej ostane? Zaupanje v človeka, ki stoji za izdelkom. Vedeti pa moramo, da se zaupanje zelo hitro izgubi, zelo težko pa ponovno pridobi,« še opozori Bojca Januš.