datum: 14. september 2018 avtor: Andreja Šalamun

Da je stavba pametna, mora biti več kot zgolj energetsko učinkovita

»Približno 90 % časa preživimo v stavbah, zato je pomembno, kakšne so in kaj nam omogočajo,« je na nedavnem dogodku družbe Siemens z naslovom Pametne stavbe prihodnosti dejal mag. Igor Kulašić, vodja divizije Tehnična oprema objektov v Siemensu. Siemens je, kot je poudarila direktorica Siemensa Slovenija Medeja Lončar, globoko zakorakal na področje pametnih stavb, ki so, kot je dejala direktorica inovacij v diviziji Bulding Technologies Franzisca Dolak, veliko več kot zgolj energetsko učinkovite.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

BIM - building inovation modeling - oziroma v slovenščini, kot predlagajo v združenju siBIM, informacijsko modeliranje gradenj, je nepogrešljiv način projektiranja sodobnih pametnih stavb, saj lahko z njegovo pomočjo med drugim izdelate digitalnega dvojčka načrtovane stavbe.

»Stroški upravljanja stavbe znašajo 80 %. To pomeni, da če jih zmanjšate za 16 %, zgradite stavbo za petino njene vrednosti. Zato je smiselno o najnovejši tehnologiji, ki omogoča zniževanje stroškov, razmišljati že v času zasnove stavbe,« opozarja Kulašić in doda, da se bo na koncu namreč najdražja tehnologija izkazala kot najboljša naložba, ki bo omogočila najvišje prihranke.

»Več kot 50 % podatkov, ki jih je kdaj ustvarilo človeštvo, je bilo ustvarjenih lani. Manj kot pol odstotka teh podatkov pa se obdela,« pravi Kulašić. »Podatki so nafta nove dobe in tekma zanje se je že začela,« je prepričan. Poleg tega se na leto na internet priklopi 5,5 milijona naprav, leta 2020 pa naj bi bilo teh že 50 milijonov. Digitalizacija je zelo aktivno na pohodu in tisti, ki bo na tem vlaku, bo uspešen,« je prepričan Kulašić. Poudarja, da Siemens ponuja različne sisteme in skrbi, da se ti lahko povezujejo in med sabo interoperabilno delujejo.

»Siemens je globoko zakorakal na področje pametnih stavb že pred desetletjem, kar se danes pozna v številnih izdelkih,« pravi Medeja Lončar. »Z majhnim zamikom zdaj te tehnologije z velikim zamahom prihajajo tudi v gradbeništvo in to bomo izkoristili,« napoveduje.

Stavbe naj bodo posameznikom udobne


Siemens pametne stavbe1 AŠ»Bistvo pametnih stavb je, da so udobne za posameznika,« je opozorila direktorica inovacij v diviziji Bulding Technologies Franziska Dolak (intervju z njo bomo objavili kmalu!) in poudarila, da smo ljudje tisti, ki poganjamo inovacije. »Za izvajanje različnih nalog potrebujemo različne prostore, zato je delovno okolje še kako pomembno,« pravi Dolakova. Opaža, da skuša veliko organizacij izboljšati učinkovitost delovnih prostorov, k čemur veliko pripomorejo številne nove tehnološke pridobitve, ki omogočajo nove izkušnje.

Izpostavila je primer Amazona, ki je z uvajanjem tako imenovane »just walk out« tehnologije spremenil nakupovalno izkušnjo uporabnikov. Ti namreč v trgovini, ki je opremljena s to tehnologijo, vključijo aplikacijo in fizično izberejo želene izdelke. Te aplikacija zazna in elektronsko zaračuna ter račun posreduje na uporabnikov telefon. Uporabnik tako trgovino zapusti brez da bi moral stati v vrsti za plačilo. »Amazonova tehnologija tako spreminja ne le uporabnikovo izkušnjo nakupovanja, ampak tudi koncept nakupovalnih centrov,« pove Franziska Dolak. Poudari, da nove tehnologije v središče postavljajo posameznika in mu omogočajo bolj produktivno okolje in življenje. Pametne stavbe so torej veliko več kot zgolj energetsko učinkovite.

Večina podatkov še vedno zgolj v glavah ljudi


Postopek od BIM modela do pamtne zgradbe je predstavil dr. Andrej Tibaut, z mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo in predstavnik združenja siBIM. Poudaril je, da odkar na njihovi fakulteti poučujejo BIM, študenti vedo, kaj je digitalizacija, znajo uporabljati tehnologije, ni jih strah modelirnikov, s pomočjo katerih lahko BIM projektirajo. »Znajdejo se v množici podatkov, ki nas obkroža,« je dejal Tibaut.

Izpostavil je, da je podatkov res ogromno in da se kopičijo, a da jih je še vedno velika večina – kar 60 % – zgolj v človekovi glavi. »BIM je pristop, ki omogoča, da take podatke naredimo eksplicitne – da jih digitaliziramo,« pove.

Prvi BIM projekt po zahtevi naročnika je nastal v občini Lendava, in sicer pred gradnjo razglednega stolpa Vinarium. »V projekt smo bili povabljeni tik pred začetkom gradnje stolpa, s pomočjo BIM pa smo morali narediti njegov virtualni model. Z njegovo pomočjo smo podrobno spremljali gradnjo, zbrali 55.000 slik, ki smo jih sproti analizirali in primerjali stanje na gradbišču s stanjem na modelu, je pojasnil Tibaut, ki je tudi predsednik združenja siBIM.

Vlada napoveduje pilotne projekte na področju digitalizacije


Združenje, ki šteje okoli 150 članov, je v Sloveniji prisotno od leta 2015, število članov pa se vsako leto poveča za 30 %, pove Tibaut. »Gre za neprofitno strokovno združenje, ki predstavlja največjo koncentracijo znanja na področju BIM-a v Sloveniji,« je prepričan. Zadovoljen je, da nova vlada napoveduje nove pilotne projekte na področju digitalizacije in BIM projektov, prvi tak pa naj bi bila druga cev karavanškega predora. »Od leta 2023 bo BIM obvezen model,« napoveduje Tibaut.

Kako je mogoče stavbo digitalizirati s pomočjo BIM in drugih naprednih orodij, pa je predstavil Siemensov strokovnjak za digitalizacijo Wolfgang Hass divizije Bulding Technologies. Poudaril je, da je BIM veliko več kot le 3D model in da gre za spremembo koncepta. »Še vedno gradimo tako, kot smo gradili pred 40-imi leti, in to kljub moderni novi tehnologiji. Procesi v naši gradbeni industriji niso optimizirani. Smo edina industrija, ki začne z gradbenimi deli, še preden ima projekt v celoti dokončan, hkrati pa proizvede ogromno količino odpadkov,« je dejal Hass. BIM omogoča, da v bistvu stavbo postavimo dvakrat (enkrat virtualno), da jo načrtujejo in gradijo vsi strokovnjaki skupaj ter da podatke ustvarimo samo enkrat. Poleg tega zajema celotno življenjsko dobo objekta, je poudaril Hass. Nujno je, da pametne stavbe gradimo pametno, je še dodal.

16 razvojnih centrov in 9 proizvodnih družb


Korporacija Siemens ima trenutno 16 razvojnih centrov in devet proizvodnih destinacij. Iz podjetja v Sloveniji, ki deluje kot distributer in ne ponuja tehničnih rešitev, skrbijo za trge Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore. Na leto končajo okoli 40.000 projektov, izpusti toplogrednih plinov pa se zaradi vgradnje Siemensove tehnologije v stavbe na leto zmanjšajo za okoli dva milijona ton. Tudi Siemens se, pravi Kulašić, sooča s številnimi izzivi, ki jih prinašajo hitre inovacije, vse večja potreba po varnosti, pa tudi vse bolj pomemben okoljski vidik.