datum: 12. november 2015 avtor: Ana Vučina Vršnak

Bomo dobili slovenski kalkulator za izračunavanje energetsko-podnebne prihodnosti?

Prenos globalnega kalkulatorja v slovenski prostor bi po oceni prof. Robina Grimesa, glavnega znanstvenega svetovalca britanskega ministrstva za zunanje zadeve, stal okoli 50.000 evrov. Kalkulator omogoča preverjanje, kako različni življenjski slogi in ukrepi vplivajo na doseganje in uresničevanje podnebnih, energetskih in drugih ciljev, projekt pa podpira tudi ministstvo za infrastrukturo (MzI). Slovenski, torej nacionalni kalkulator bi temeljil na britanski zasnovi globalnega kalkulatorja 2050, Mojca Drevenšek iz projekta energetskega opismenjevanja EN-LITE je ob tem dejala, da bi želeli slovenski nacionalni kalkulator razviti v letu 2016.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

Več o globalnem kalkulatorju preberite TUKAJ.


Globalni kalkulator je po prepričanju ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča dobro orodje, da dobimo občutek, s čim lahko vplivamo na končne rezultate. Na nedavnem javnem strokovnem posvetu v državnem svetu »Izračunajmo svojo energetsko-podnebno prihodnost!« v okviru projekta energetskega opismenjevanja EN-LITE je podprl projekt razvoja nacionalnega kalkulatorja. 

Gašperšič: »Želim, da bi imeli kalkulator, ki bi temeljil na specifičnih podatkih za Slovenijo. Zato podpiramo tudi prizadevanja in napore za razvoj slovenskega kalkulatorja. Vsekakor sem prepričan, da bo pogostejša uporaba tega orodja prispevala k boljši ozaveščenosti ljudi.«

Prof. Robin Grimes: Fino je, da vemo, kakšne posledice imajo naša dejanja


Prof. Robin Grimes, glavni znanstveni svetovalec britanskega ministrstva za zunanje zadeve, je v predavanju o znanosti, britanski vladi in sodelovanju z javnostjo poudaril, da raziskave kažejo, da je 74 odstotkov Britancev zaskrbljenih zaradi podnebnih sprememb, 79 odstotkov jih noče več fosilnih goriv, 82 odstotkov jih želi energetsko neodvisnost, 83 odstotkov pa jih noče plačati več za elektriko. S tem je ponazoril zapletenost razprav na področju energetike. Ob tem je za Energetiko.NET poudaril, da je pomen kalkulatorja vendarle v tem, da lahko izveš, kakšne posledice imajo naša dejanja v smislu vpliva na okolje. To še toliko bolj velja za mlade – podobno, kot je prof. dr. Iztok Tiselj z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko ponazoril pomen virov energije za oskrbo Slovenije z različnimi pripomočki.

Intervju s prof. Grimesom preberite kmalu na portalu Energetika.NET!

DS globalni kalkulator AnaVVMojca Suvorov s Statističnega urada (SURS) je predstavila celo vrsto razpoložljivih slovenskih podatkov v luči izdelave kalkulatorja – od tega, kaj in koliko pojemo, koliko energije porabimo in v katerih sektorjih. Vsi ti podatki so namreč zajeti v britanskem kalkulatorju. Vključili bi torej lahko številne sektorje na strani zahtev kot tudi oskrbe, je dejala.

Zahteve po energiji v Sloveniji so se lani v gospodarstvu (195.000 TJ) razporedila na naslednji način:
  • 40 odstotkov promet
  • 27 odstotkov industrija
  • 23 odstotkov gospodinjstva (61 odstotkov ogrevanje, 17 odstotkov topla voda, 15 odstotkov razsvetljava in električne naprave, 5 odstotkov kuhanje)
  • 10 odstotkov drugi porabniki


Grimes je pri tem za Energetiko.NET povedal, da razvoj kalkulatorja ni bil drag – razvilo ga je nekaj ljudi v nekaj letih in ustreza srednje velikemu znanstveno-raziskovalnemu projektu. V svoje nacionalne sisteme ga prenaša kar nekaj držav, strošek za to pa znaša okoli 50.000 evrov, smo izvedeli.

Dr. Tomaž Žagar, direktor Agencije za radioaktivne odpadke, ki sicer prav tako sodeluje pri projektu EN-LITE, je na posvetu v državnem svetu dejal, da potrebujemo globalni energetsko-podnebni kalkulator za razumevanje elektroenergetskega sistema. Ta povezuje storitve, industrijo in tehnologije ter vire. Veliko govorimo in malo naredimo, je ošvrknil celotno družbo s karikaturo mačka Garfielda, ki se je odločil dejavno sodelovati pri varčevanju z energijo. Kako? Tako, da je zaspal.

Mag. Stane Merše iz Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan (IJS) pa je vendarle poudaril, da se prednosti učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE) uveljavljajo kot ena od temeljnih strateških usmeritev razvoja energetike v Slovenije. Glede vprašanja o izdelavi kalkulatorja za Slovenijo pa je izpostavil, da najprej potrebujemo kakovostne sektorske analize URE in OVE, izdelati pa motamo projekcije do leta 2050, ki jih še nimamo, moramo pa tudi kalkulator prilagoditi slovenskim posebnostim in ga nenazadnje prilagoditi tudi slovenskim uporabnikom.

Ekipa projekta EN-LITE si bo prizadevala za čim prejšnjo vzpostavitev pogojev za izdelavo slovenskega energetskega kalkulatorja v letu 2016. Mojca Drevenšek, ki sodeluje v projektu, je za Energetiko.NET povedala, da bi želeli slovenski kalkulator razviti v letu 2016, potrebovali pa bi vsaj pol leta. Predlog o tem bo ekipa EN-LITE posredovala MzI predvidoma do konca leta.

Merše je tudi na področju OVE in URE izpostavil veliko priložnosti za slovensko gospodarstvo, Bojan Ivanc iz Gospodarske zbornice Slovenije pa je poudaril, da podjetja prednosti manjše porabe energije ne povezujejo le z nižjimi stroški, temveč je manjša poraba energije lahko tudi uspešno marketinško orožje.