datum: 16. avgust 2012 avtor: Mateja Kegel

Daljinski sistem ogrevanja z biomaso in solarnimi paneli v občini Vransko

Občina Vransko je zelo aktivna pri ozaveščanju o varovanju okolja in daje velik poudarek ekologiji v kraju ter regiji. Ponaša se s prvim skupnim sistemom integracije sprejemnikov sončne energije in sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) pri nas. Tudi sicer se občina lahko pohvali z Inovacijskim centrom za razvoj alternativnih virov energije, pilotno napravo za termično obdelavo odpadkov, malo fotonapetostno elektrarno Energetike Vransko ter omenjenim DOLB sistemom.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

Slika 1 Slika 2V Sloveniji deluje 48 sistemov daljinskega ogrevanja, v katerih nekaj več kot 10 odstotkov toplote proizvedejo s sežigom biomase. Ker je delovanje manjših sistemov poleti neučinkovito zaradi manjše rabe toplote, je smiselno DOLB sisteme (daljinsko ogrevanje na lesno biomaso) nadgraditi s toplotnimi solarnimi sistemi (DOLBS).

Sliki 1 in 2: V sistemu so trenutno nameščeni naslednji kotli: biomasni kotel, moči 2,0 MW, in 1,2-MW biomasni kotel, 1,5-MW oljni kotel, 350-kW pilotski sistem za raziskovanje izgorevanja različnih goriv ter dovodna in povratna temperatura v obstoječem sistemu daljinskega ogrevanja, ki poleti znašata 90–95/60–96 °C in se pozimi povečata na 110/70 °C.

Slika 3

Vrednost investicije sistema DOLB na Vranskem je bila 2,22 milijona evrov. Od tega so v občini pridobili 25 % nepovratnih sredstev, 25 % s pomočjo kreditov, 25 % je bil vložek države in 25 % lastnih sredstev. Od maja 2005, ko je sistem začel delovati, pa do danes so vložek države že odkupili.

Skupna moč kurilnih naprav sistema DOLB Vransko znaša 4,7 MW, od tega kotel na biomaso predstavlja 3,2 MW, kotel na kurilno olje pa 1,5 MW. Letna poraba po toploti za 134 priključkov na 10.057 metrov dolgi trasi toplovoda, kolikor trenutno znaša DOLB Vransko, je 6,6 GWh, za kar je potrebna količina biomase 10.088 prm ter 4.000 litrov kurilnega olja.

Slika 4Glede na porabo odjemalce delijo na dva dela: gospodinjstva, katerih poraba znaša 1.470 kW, in velike porabnike, katerih poraba je 3.155 kW. Ob vsem tem pa, kot pravi direktor Energetike Vransko Marko Kranjc, so zmanjšali emisije CO2 za 1.670 ton na leto.

90 % vse biomase dobavljajo okoliški kmetje, kar je zagotovo dodana vrednost za lokalna skupnost. Ljudje so se celo tako angažirali, da s čiščenjem gozdov kmetov v sosednjih občinah poskrbijo, da se napolni domača deponija.


Cene sekancev, ki jih potrebujejo, se gibljejo do 12 do 14 evrov/srm, a kot pravi Marko Kranjc, kakovost sekancev ni vedno zadovoljiva. Še posebno med obratovanjem pod manjšo obremenitvijo (poleti) so potrebni bolj kakovostni sekanci, ki omogočajo izgorevanje brez motenj. V primeru slabše kakovosti pa je treba predvsem poleti računati na povišane stroške za čiščenje kotlov zaradi povečanje sajavosti in količine pepela ter skrajšanje življenjske dobe biomasnih kotlov zaradi kombinacije prenizke temperature kotla s slabšo kakovostjo sekancev. 

Slika 5Slika 5: Prostornina hranilnika toplote je 100 m3. Njegov namen je, da – v dneh z različnimi toplotnimi potrebami razdelilnega omrežja, ko nastane preveč solarne energije – se lahko uporabi za dvig omrežne temperature (polnjenje razdelilnega omrežja). S tem se pri možnem presežku sončne energije prepreči stagnacija solarnega sistema ter povečuje učinkovitost solarnega sistema in razdelilnega omrežja.

Solarni ogrevalni sistem zadosti potrebam po topli vodi za celotno Vransko 

Slika 6Sončni sprejemniki, ki so jih jeseni 2011 namestili na strehi sosednje proizvodne hale podjetja KIV, d. d., Vransko, v poletnih mesecih pokrivajo potrebe po topli sanitarni vodi za celotno Vransko. Sončni sprejemniki so nameščeni neposredno ob kotlovnici na lesno biomaso, kjer je nameščena celotna napeljava za toplovod Vransko, pokrivajo 890 m2 ter poleti nadomeščajo delovanje kotla na ekstra lahko kurilno olje, prav tako pa pripomorejo k bolj učinkovitemu izkoriščanju biomase. Uporabljeni so veliko panelni sprejemniki (16 m2) z močjo 625 kW. Sistem naj bi letno proizvedel 400 MWh toplote, ocenjeno zmanjšanje izpustov CO2 je 200 ton letno.

Integracija sprejemnikov sončne energije (SSE) v sistem DOLB Vransko v prvi vrsti predstavlja podporo nameščenim ogrevalnih kotlom in s tem prihranek pri biomasi ter kurilnem olju. Pozitivni učinki so poleg tega še pokrivanje maksimalnih obremenitev z zbiralnikom – hranilnikom, skrajšanje časa zmanjšane obremenitve sistema s solarnim sistemom, s čimer se podaljšuje življenjska doba kotlovnih sistemov, manjši so stroški vzdrževanja kotlovnih sistemov, prihranek pri porabi električnega toka, prav tako pa sončna energija ni podvržena nihanjem cen olja oz. lesa, pravi direktor Energetike Vransko.

Slika 7 Slika 8Sicer pa je za količino energije, ki jo želijo proizvajati v omenjenem sistemu, potrebnih približno 1.500 m2 SSE, a za zdaj imajo realiziranih 842,3 m2 sprejemne površine. Omeniti velja tudi, da je maksimalna moč sistema v opoldanskem času 420 kW, solarni donos v sončnem poletnem dnevu pa je približno med 2.250 in 2.500 kWh.

Z nadgradnjo DOLB s solarnim ogrevalnim sistemom v Vranskem nadaljujejo dosedanje aktivnosti na področju energetske oskrbe in učinkovite rabe energije, ki se odraža med drugim tudi v gradnji naselja pasivnih stavb, učinkoviti javni razsvetljavi ter več družbah in podjetjih, ki delujejo na področju raziskav energetskih tehnologij.


Sliki 7 in 8: Deponija se bo širila iz pokritega še na zdaj odkriti del, saj se predvsem pozimi, ko sneži, soočajo s težavami, kako obdržati kakovost (suhost) sekancev. Sicer pa v prihodnje načrtujejo tudi projekt sušenja s sončno energijo.

Fotografije: Mateja Kegel