EN.BLOG

datum: 5. oktober 2017 avtor: Jasna Kofol
Jasna Kofol poletna sola Če je pot do sreče svoboda, naj bo vožnja do nje trajnostna
Mednarodno združenje avtomobilskih inženirjev (SAE) je v letu 2014 določilo šest stopenj avtonomne vožnje. Na stopnji nič ima voznik popoln nadzor in odgovornost nad vozilom. Na stopnji ena mu pomaga en sistem, na primer tempomat. Na stopnji dve kombinacija dveh sistemov, ki mu omogoča, da med vožnjo na trenutke odmakne roke od volana. Bistvena razlika je med stopnjo dve in tri, kjer lahko avtomatiziran sistem na določenih odsekih poti opravi vse, voznik pa mora le nastaviti želeno destinacijo in uživati v vožnji. Na stopnji štiri se avto vozi sam. Za volanom še vedno potrebuje voznika, a ta lahko počne kar želi - pije jutranjo kavo, za katero mu je doma zmanjkalo časa, pregleda aktualne objave na Facebooku, celo kakšno minuto spanca več si lahko privošči, z mislijo, da ga bo avto že zbudil, če se bo zapeljal v nenavadne razmere. Na stopnji pet pa avto vozniku omogoča ne le spanje, temveč mu dovoli živeti sanje - povsem avtomatizirana vožnja, brez potrebe, da bi voznik sedel na sprednjem sedežu za volanom. Pa so to res sanje vsakega voznika? Nas bosta tehnološki razvoj in avtonomna vožnja bolj osrečila? Strastnih voznikov in voznic, kot sem sama, gotovo ne.
datum: 20. september 2017 avtor: Alenka Žumbar Klopčič
alenka mala Ko vsi ljudje hitijo*; 2. del
Zadnji avgustovski dan smo na Energiji doma objavili prvi del mojega razmišljanja o hitenju in prehitevanju lastnega časa. Pri tem sem se navezala na znano pesem Nece Falk z naslovom 'Vsi ljudje hitijo'. No, komad kljub našemu dirkanju in s tem minevanju časa za moje pojme ostaja legendaren, se pa lahko – tudi za moje skromne pojme - spremeni naš odnos do časa. Moj se zagotovo je!
datum: 31. avgust 2017 avtor: Alenka Žumbar Klopčič
Energetika PoletnaSola 2017 46 Ko vsi ljudje hitijo*; 1. del
Po več kot desetletju, če ne kar dveh, se mi je nekega dne tega poletja spontano začel v mislih vrteti legendarni komad, v katerem Neca Falk poje o mestu, v katerem vsi ljudje hitijo, njihovi obrazi so obrnjeni v tla in nihče nikogar ne pozna. In ni naključje, da se je to zgodilo na enega sončnih dopustniških dni, ko sva se z možem peljala skozi del glavnega mesta proti enim najlepših hribov na Slovenskem.
datum: 27. julij 2017 avtor: Petra Lukač Kolbl
Energetika PoletnaSola 2017 19 Razmišljanje o energetiki: Ni prostora za DRUŽBOSLOVCE?!
Na vroč poletni dan sopiham in potiskam pedala mojega starega kolesa po mariborskih ulicah. Ni me težko zgrešiti, saj kolo ni ravno Porsche ali Mercedes v svetu koles. To mojo misel potrjuje tudi nekdanji sodelavec, ki je po eni kratki vožnji z njim povedal, da ni drugega kot samo za na »odpad«. No, tako hudo res ni, odvisno, KAKO gledaš na svoja prevozna sredstva – še vedno me z rednim vzdrževanjem »prevaža« od točke A do točke B. In to je vse kar za zdaj potrebujem. Medtem ko pridno potiskam pedala in mimo mene šviga kolona vozil, sama pri sebi jamram, zakaj v tej vročini sedim na kolesu, ko bi pa lahko sedela v hladnem avtomobilu brez kakršnih koli potnih srag na mojem čelu. In res, zakaj sem ena izmed redkih, ki večino stvari po mestu opravi s kolesom (z izjemo večjih nakupov seveda)?
datum: 20. julij 2017 avtor: Melita Nečemer
Energetika PoletnaSola 2017 18 Energetika? Kaj je sploh energetika?
To je bilo vprašanje, na katerega nisem vedela natančnega odgovora. In ker sem radovedne narave, sem se malo seznanila, kaj je to. V bistvu to zajema vsa področja, da lahko nemoteno uporabljamo elektriko. Sploh si ne moreš misliti, koliko ljudi, zaposlenih v energetskih podjetjih, stoji za tem, da imamo to ugodje.
datum: 14. julij 2017 avtor: Alenka Žumbar Klopčič
Energetika PoletnaSola 2017 46 O čem govorimo, ko govorimo o planetu?
Ali vemo, koliko je 'vreden' naš planet? Vemo, kakšne omejitve ima? In ali vemo, da nismo že ponekod presegli katero od njegovih omejitev? Sploh vemo, o čem govorimo, ko govorimo o planetu? In kaj lahko naredim (ali ne naredim) kot posameznik/posameznica, da pokažem planetu, da ga spoštujem in cenim?
datum: 20. junij 2017 avtor: Alenka Žumbar Klopčič
IMG 7670 Kdo je pa tebi napravil srajčico?
Videk je bil 4-letni deček. Živel je v revni družini in je imel šest bratov in sester. Ker je njihova mama morala ves dan delati na polju, jim ni mogla sešiti novih sračic. Tako je Videk, kot najmlajši, vedno zadnji dobil srajčico, ki pa je bila najbolj ponošena. Nekega dne se mu je srajčica strgala in zelo si je želel imeti novo srajčico. Na pol nag je odšel v gozd, kjer je srečal jagnje. To mu je dalo nekaj volne. … Na poti je srečal pajka, ki mu je osmukal in stkal tkanino. Nato mu je rak tkanino prikrojil. Na koncu je ptiček Vidku iz kosov sešil srajčico. Deček si je srajčico takoj nadel in odhitel domov. Doma so mu bratje in sestre zavidali, ker je imel tako mehko in belo srajčico.





Arhiv

Zadnje objave


prejšnja       1   |    2   |    3   |    4   |    5   |    6   |    7   |    8   |    9   |    10   |    11   |    12   |    13   |    14   |    15   |    16   |    17   |    18   |    19   |    20   |    21   |    22   |    23       naslednja >>