Zdravo energetsko gospodarstvo

Danes podrejenost okolja in družbe gospodarstvu jemljemo kot samoumevno; tako je tudi v energetiki. Razmišljamo, kako zagotoviti poceni energijo za gospodarstvo ter ob tem ustvariti dobiček, šele nato pa pridejo na vrsto varnost, neodvisnost, delovna mesta, okolje in zdravje. Za zdravo energetsko gospodarstvo bi bilo treba korenito zamenjati vrstni red teh prioritet.

Predlog Nacionalnega energetskega programa za obdobje do leta 2030 (NEP) na vidno mesto postavlja učinkovito rabo in obnovljive vire energije (URE in OVE) – torej poskuša spremeniti prioritete. Vendar pa se v praksi velik del razprave vrti okoli projektov TEŠ 6 in NEK 2, pogosto slišimo, da bomo ostali brez elektrike in doživeli mrk, če ju ne zgradimo. Le redko se vprašamo, ali bi se to v resnici zgodilo ali pa gre le za strašenje javnosti, da bi ljudje privolili v gradnjo energetskih objektov, ki poleg energije prinašajo tudi pomembne negativne učinke na naše zdravje in okolje.

Tem negativnim učinkom bi se lahko izognili z zdravim energetskim gospodarstvom. V predlogu NEP scenariji brez novega jedrskega objekta NEK 2 kažejo, da bi tudi brez tega lahko izvažali vsaj 2,6 TWh elektrike letno. To je ‘le’ 1 TWh manj, kot naj bi proizvedel TEŠ 6. Za oskrbo Slovenije tako ne potrebujemo NEK 2, pa tudi TEŠ 6 ni nujno potreben, če se resno lotimo ukrepanja na področju učinkovite rabe energije (energetska intenzivnost Slovenije je še vedno 57 % nad povprečjem EU).

Pozornost bi tako morali preusmeriti v varčno in učinkovito rabo energije ter v obnovljive vire energije − ne kot le delček slike, temveč kot edino razvojno priložnost. Prvi ključni ukrep je varčevanje z energijo, kjer ima Slovenija številne neizkoriščene potenciale, ki bi jih kazalo bolje raziskati, ovrednotiti in izkoristiti. Drugi korak je prehod na obnovljive vire energije, vključno s pametnimi omrežji. Kljub trditvam, da OVE niso uporabni (navadno te opazke pridejo iz ust tistih, ki nas svarijo pred mrki), so tehnologije za decentralizirano proizvodnjo obnovljive energije ne le uporabne, pač pa tudi široko dostopne.

Ne gre za to, da URE in OVE tehnično niso izvedljivi. Gre za politično odločitev. Od energije, ki je ne porabimo, nimajo dobička niti velika podjetja niti država, obnovljiva energija pa omogoča samostojnost in neodvisnost porabnikov pri oskrbi z energijo. Tudi delovnih mest bi se lahko ustvarilo več (do 7 delovnih mest v sektorjih URE in OVE namesto eno delovno mesto v fosilnem in jedrskem sektorju; ocene za Slovenijo kažejo, da investicije v URE ustvarijo od 3- do 4-krat več delovnih mest kot investicije v oskrbo z energijo).

Na takih usmeritvah bi moralo temeljiti zdravo energetsko gospodarstvo. Zanimivo je, da se tega vsi zavedamo, a pustimo vleči glavne niti tistim, ki imajo drugačne prioritete.