Mojca Rode & Mitja Petkovšek: Želiva postati energetsko samozadostna!

Še preden sva se zares vselila, sva v hiši namestila 2-kilovatni radiatorček, v hiši pa je bila vseskozi ohranjena temperatura 20 stopinj. Sedaj imava približno 21 do 22 stopinj, najina toplotna črpalka pa je v marcu obratovala le 100 ur, kar pomeni, da sva imela v marcu le za 7 evrov stroška za ogrevanje, v prvih aprilskih dneh le za dva evra.

Je pa res, da so tudi trenutne temperature precej nizke. Že zima je bila precej »huda« in hkrati revna s sončnimi dnevi. Tako je tudi najina sončna elektrarna proizvedla nekaj manj kilovatov, kot sva načrtovala. Natančneje: v januarju in februarju je proizvedla 30 odstotkov manj električne energije kot predvideno, marčevska proizvodnja in proizvodnja v začetku aprila pa je bila že po načrtih. Če bo do konca leta proizvedla skupno 7.000 kilovatnih ur električne energije, bova prav zadovoljna. Pa vendar morava poudariti, da nisva šla v postavitev sončne elektrarne zaradi finančnih, pač pa izključno zaradi ekoloških vzgibov. Zavedava se namreč, da s takšno investicijo človek ne more obogateti, je pa gotovo tak vložek primerljiv z bančnim varčevanjem.

Zdaj, ko sva preseljena, tudi ugotavljava, kako pravilna je bila odločitev, da hišo obrneva na jug, saj imava naravno svetlobo v delu hiše, kjer prebijeva največ časa – kuhinji in dnevnem prostoru -, kar najdlje. Pa še toplo je zaradi sončnega obsevanja. Troslojna okna nama namreč omogočajo, da ostaja energija čim dlje v prostoru. Tako se je ob sončnih dneh zgodilo, da črpalka tudi 10 dni ni obratovala. Načrtovana poraba za celotno hišo sicer znaša 1.350 kWh, pretvorjeno v kurilno olje je to en liter olja na kvadratni meter. Tri četrtine te energije bo toplotna črpalka »potegnila« iz narave, ostalo bo električna energija.

Sva pa seveda poskrbela tudi za izolacijo, pri čemer naju ni zanimalo, kdaj se nama bo povrnil petdeseti centimeter izolacije. Vse dokler ta zadnji centimeter izolacije prihrani več energije, kot je bilo zanj porabljene, naju ne skrbi. Že strop mrzle kleti sva tako izolirala s 25-centimetrskim neoporom, pod estrihom pa sva namestila osem centimetrov izolacije. Dela sva se sama lotila, saj sva izračunala, da bi naju strošek nakupa izolacije in dela samega prišel enkrat več (tako pa je samo nakup materiala znašal okoli 3.500 evrov). Potrebne je še nekaj volje, seveda tudi posvet s strokovnjaki in delo je lahko hitro opravljeno! Nama je ob treningih vzelo nekaj dni.

Ko bo vreme dopuščalo, bova izolirala še obod okoli hiše (cokel) in s tem še dodatno zmanjšala izgube energije, poleti pa sledi še dokončanje terase in oživitev zelenjavnega vrta. Neskončno si namreč želiva postati energetsko samozadostna, tudi s hrano. Zakaj bi zelenjava prepotovala tisoče kilometrov do najinih krožnikov, če pa lahko zrase na domačem vrtu?

Mimogrede, boste v soboto sodelovali v akciji Očistimo Slovenijo?!

Mojca Rode in Mitja Petkovšek - telovadca in pasivna graditelja