Fotovoltaika zabloda ali rešitev?

Naložbe v fotovoltaiko so se v Sloveniji dokaj dobro razširile, za te namene je bilo in je še vedno mogoče pridobiti sredstva iz skladov, ki financirajo obnovljive energetske vire. Slovenija razen primorske in prekmurja nima ravno optimalnih pogojev za pridobivanje električne energije s pomočjo fotoltaičnih sistemov saj se njena lokacija nahaja približno 46 stopinj proti severu in 14 proti zahodu. Zaradi lege in klimatskih pogojev v notranjsoti slovenije lahko električno energijo najbolj učinkovito pridobivamo v poletnih mesecih.

Kolikšna je površina, ki bi omogočila preskrbo Ljubljane?

Ob upoštevanju povprečnega dobitka v štirih poletnih mesecih na kvadratni meter površine, petsto petdeset wattpeak (Wp) in izkoristki fotovoltaičnih sistemov, ki so bili vgrajeni do danes, pridemo do podatka, da bi za celoletno preskrbo mesta Ljubljana potrebovali površino fotocelic, ki bi zavzela eno šestino Slovenije ( okoli tri tisoč štiristo osemdeset kvadratnih kilometrov). Dejanski izkoristki sistemov se danes gibljejo okoli deset odstotkov, v prihodnjih desetih letih napovedujejo izkoristek okoli trideset odstotkov. Obratno sorazmerno z izkoristkom bo padala tudi površina, ki bi zadostila potrebam mesta Ljubljane.

Razmere na trgu

Zagotovljena odkupna cena, ki jo zagotavlja država in pri kateri smo udeleženi vsi davkoplačevalci, pet evrov na kilowatpeak (kWp), bi op padcu cene na dva evra za kilowatpeak pomenilo, da je investicijo v dobi dvajsetih let nemogoče povrniti na pozitivno ničlo, kar pa je tudi življenjska doba takšnega sistema.

ERGO: Celovita energijska neodvisnost bo omogočena ob sprotnem vlaganju v vse energijske potenciale obnovljivih virov energije sonca, vode in vetra.

Vlaganja v neobnovljive vire energije so še vedno prisotna ( TEŠ blok 6…), kar na dolgi rok pomeni še bolj nepopravljive posledice, ki jih je v preteklih dvesto letih pospešene industrializacije in razvoja utrpelo okolje., je povedal Vladimir Markovič. Resnica je, da z investicijo v fotovoltaični sistem ne bomo obogateli, bomo pa prispevali k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida, sulfidov, dušikovih spojin in drugih spojin, ki jih v zraku pred nekaj stoletji ni bilo zaznati.