Končno pozitivni trendi prepoznanavnosti OVE in URE?

Pred dnevi (14.07.2010) sem zasledil, da so v Dnevnikovem anketnem studiju pripravili pročilo raziskave, katere namen je bil ugotoviti, koliko energetsko varčni smo Slovenci in v kakšne okoljske naložbe vlagamo denar. Anketiranje je potekalo od 29. junija pa do sedmega julija. V tem času so poklicali 3257 naključno izbranih telefonskih naročnikov. Opraviti jim je uspelo 500 anket. Tako veliko število me je zelo pozitivno presenetilo. Pravzaprav je škoda, da se takšnega, skoraj pilotskega projekta, seveda na nacionalni ravni in na podoben način še niso lotili državni uradi, ki pokrivajo področje OVE in URE.

Anketa je torej pokazala, da se večina gospodinjstev ogreva z drvmi (40 odstotkov), ki pa spadajo v lesno biomaso in okolja ne obremenjujejo z izpusti ogljikovega dioksida. Še vedno dokaj velik odstotek gospodinjstev pa se ogreva na kurilno olje (37 odstotkov). Glede na decembrsko anketo je malce večji delež tistih, ki se ogrevajo s pomočjo toplarn, malce manjši pa tistih, ki uporabljajo plin iz cisterne. Trije vprašani so navedli, da za potrebe po ogrevanju uporabljajo toplotno črpalko (v decembrski raziskavi le eden), trije prav tako uporabljajo sončno energijo (kolektorji, sončne celice), eden pa je omenil bioelektrarno, če zanjo še niste slišali: bioelektrarna uporablja bioplin, ki se sprošča iz organskih odpadkov ob fermentaciji le teh.

Zanimiva je predvsem povečana prepoznavnost Eko sklada: Na vprašanje, ali poznajo kakšno inštitucijo v Sloveniji, ki pomaga pri financiranju okoljevarstvenih naložb je večina, 379 vprašanih ali 75,9 odstotka odgovorila, da ne pozna nobene, 121 pa jih je odgovorilo pritrdilno, od tega jih je 95 ali 19 odstotkov vseh vprašanih med drugim navedlo, da je taka inštitucija Eko sklad. Iz decembrske ankete, je bilo takšnh le 6,7 odstotka.

Takšna razlika v pol leta pa pomeni veliko promocije po tiskanih in interaktivnih medijih. Največkrat so povprašani informacije o Eko skladu namreč pridobili iz tiskanih medijev; 48,2 odstotka vprašanih (lani 42 odstotkov, razlika znaša kar 6,2 odstotka). Na drugem mestu se je pojavila televizija preko katere je informacije pridobilo 32 odstotkov povprašanih, v lanskem letu pa kar 41,3 odstotka. Sicer mi ni poznano ali se je obseg promocije, ki ga izvaja Eko sklad preko televizije zmanjšal, je pa jasno, da niso dosegli tako velikega dosega pri ciljni skupini kot v decembru 2009. Na tretjem mestu se je znašel internet z 26,7 odstotki, v lanskem letu 21 odstotkov.

Za uporabo sredstev se je izreklo dobrih 37 odstotkov (8,9 odstotka »zagotovo da« in 28,2 odstotka »verjetno da«). V decembrski anketi bi bil ta delež malce nižji, 32 odstotkov (6,7 odstotka »zagotovo da« in 25,4 odstotka »verjetno da«). Podobno kot lani je delež tistih, ki nameravajo izkoristiti posojilo višji med vprašanimi starimi od 36 do 55 let: 41,4 odstotkov.

Zadovoljstvo je opaziti pozitivne trende, ki pa vsekakor niso samo rezultat promocije inštitucij, ki dodeljujejo subvencije. Velik vpliv imajo tudi spletne strani, različih medijev, ki že s svojim delovanjem ozaveščajo in omogočajo zavedanje o pomembnosti OVE in URE. Da pa bi ta trend še vedno rasel, se morajo novinarji dodatno izobraziti o teh »čudnih« kraticah in o njihovih pomenih.