Boštjan Romih: Pomembna je zdrava mera vsega!

»V celotnem procesu gradnje, predvsem če gradiš tako, da imaš sam projektivo in inženiring, se srečuješ z različnimi fazami gradnje in vsaka zahteva svoj premislek. Za določene stvari je res pomembna samo nizka cena, za preostale pa seveda kakovost, ki pa ni nujno najdražja, je pa praviloma med dražjimi. Z nekaterimi mojstri in materiali smo se poznali že od prej in so dela tekla gladko. Imeli smo srečo pri izbiri tudi nekaterih novih (mojstrov in materialov), a hkrati nesrečo pri drugih. Ravno strojne inštalacije so doživele na pol poti preobrat v ekipi. Prve smo morali odsloviti in nadaljevati z drugo.

Če uporabljamo plin za ogrevanje, potem okolja res skoraj ne onesnažujemo (in to dolgoročno). Razlika v primerjavi s kurilnim oljem je resnično velika. Če pa govorimo o tem, ali naj izberemo stiropor ali naravna vlakna za izolacijo hiše, potem se pa tukaj pogovarjamo o zelo minimalnih razlikah. Razen tega, da je zdaj že zelo jasno, da je ravno stiropor eden redkih materialov, ki ga lahko 100-odstotno recikliramo. V glavnem smo izbirali materiale, ki so več desetletij v uporabi. Marsikateri novi materiali se nam zdijo še nepreverjeni na daljši rok. Primer: za razkritje natančnih podatkov o azbestu je stroka potrebovala več desetletij.

Prijatelj, velik poznavalec, ki je že desetletja v stroki energetsko varčnih materialov in načinov gradnje, je tudi sebi v ostrešje vpihal celulozo in po dobrem letu, s posnetkom termokamere ugotovil, da se je izolacija sesedla. Seveda je veliko odvisno tudi od mojstrov, vendar v prihodnje bodo ti materiali tehnično toliko dovršeni, da bodo dobro funkcionirali, in tudi slabša izvedba ne bo pomenila bistvenega poslabšanja tehničnih lastnosti.

Pri nas smo izbrali zdravo mero vsega, nekoliko bolj varčnega in hkrati preverjenega na trgu. Streha je na notranji strani zaprta z dvojnimi gips ploščami, nato izolirana z 28 centimetrov steklene volne ter nazadnje zaprta z agepan ploščami 1,6 milimetrov. Okna so troslojna s toplotno prevodnostjo 0,87 k/wm, montirana po RAL-sistemu. Obodni zidovi so iz 30 centimetrov porotherma in izolirani z 20 centimetrov stiropora. Tla v kleti imajo 15 centimetrov izolacije. Na strehi mamo kolektorje za toplo sanitarno vodo in tako nekako pol leta, od aprila do oktobra, ne porabimo niti kubika plina.

Predvsem pa je energetsko učinkovita sama postavitev (orientacija) hiše glede na osončenost – zasnovali smo jo tako, da so toplotni dobitki kar največji, in sicer v mesecih, ko je toplota dobrodošla.

Lahko rečem, da smo energetsko solidno varčni. Še bi se kaj dalo postoriti ... morda v prihodnje. Če govorimo o gradnji, je tu recimo vprašanje toplotne črpalke. Za sedaj je izračun pokazal, da bomo za nakup in montažo toplotne črpalke porabili toliko, kot bomo porabili za plin v naslednjih 10–15 letih. Čez 10 let bodo črpalke cenejše, zmogljivejše, dovršene in takrat se bomo odločali za 'prenovo'. Cenovno bomo pa popolnoma na istem. Pa strešnike bomo nekoč zamenjali za fotovoltaično kritino, ko bodo ravno tako čez 10 let cenejši, zmogljivejši, estetski ... Če pa govorimo na splošno, kaj počnemo v smislu učinkovite rabe energije, je to naslednje: Ogrevamo se pasivno preko velikih steklenih površin, še posebej skozi strešna okna. Ohlajamo se zvečer z vlekom zraka od pritličja skozi visoko vgrajena strešna okna, kljub vsemu nam je svež zrak veliko ljubši od klime. Pomivalni, pralni in sušilni stroj delajo načeloma ponoči in med konci tedna. Vsi gospodinjski aparati so v najvišjem varčnem razredu. Pridno ločujemo odpadke in polnimo ekološki otok. Kadar se le da, gremo od doma z enim avtomobilom. In potem še cela vrsta drobnarij, ki jim žena pravi 'gospodinjska logika', kjer se prihrani tako čas kot denar.

In potem pogledam v nebo, kjer leti letalo in za sabo pušča strupeno sled – toliko onesnaženja, kot ga zakrivi pri enem samem poletu, ne bom uspel povzročiti v vsem svojem življenju ... :)«